Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko je Jurij Žurej septembra 2013 postal direktor Smučarske zveze Slovenije – v ponedeljek je ponudil odstop –, je bila organizacija s sedežem v Podutiku v rdečih številkah. Pozneje ji je grozil stečaj. Postavil je sanacijski načrt, s katerim SZS počasi pluje v mirnejše vode. Trenutno vrača približno pol milijona evrov kreditov na leto. Odplačala jih bo predvidoma septembra 2022.
»SZS v letih 2011, 2012 in 2013 ni poravnavala obveznosti v rokih. Zdaj je zmanjšala plačilno nedisciplino. Do konca sezone ob upoštevanju sanacijskega načrta pričakuje redno poravnavanje obveznosti in pozitivno poslovanje,« je finančno stanje predstavil Žurej, ki bo zaradi nevzdržnih delovnih razmer v Podutiku na direktorskem položaju ostal, dokler vodstvo ne bo našlo njegovega naslednika.
Medtem ko zimski junaki pridno trenirajo za novo sezono, predstavniki panog pripravljajo proračune. Osem panog bo v prihodnji sezoni razpolagalo s približno 5,5 milijona evrov (številka je večinoma odraz trenutno zbranih sredstev; v znesek niso vštete kompenzacije in oprema). Alpinci bodo v sezoni 2015/16, v kateri ne bo najboljše slovenske športnice Tine Maze, imeli na voljo približno 1.400.000 evrov. Zaradi lanske izgube in kreditne obveznosti je znesek v praksi nižji za približno pol milijona evrov. »Pri alpincih se je situacija umirila. Bo pa treba narediti red pri klubih in trenerjih. Nekateri, denimo, še niso oddali poročil za minulo sezono,« je Žurej opozoril na ponedeljkovi seji izvršilnega odbora.
Kljub stabilnejšemu finančnemu stanju pa morajo alpski smučarji znova iz svojega žepa poravnati samoprispevek. Naložila jim ga je panoga. Predsednik alpskega odbora in zbora Iztok Klančnik, ki se v teh dneh pogovarja z dvema novima sponzorjema, je ob prevzemu položaja poudaril, da se bo potrudil, da bi prispevek lahko umaknili. »Samoprispevka tekmovalci ne bodo plačevali SZS, ampak bo ta denar šel neposredno v njihove stroške. Delamo na tem, da bi ga odpravili sezono pozneje. Letos si žal tega nismo mogli privoščiti, saj moramo še pokriti neporavnano za nazaj,« je povedal Klančnik.
Člana ekipe za hitre discipline Klemen Kosi in Boštjan Kline, edina tekmovalca v reprezentanci s statusom A, pogodb nista podpisala, samoprispevku nasprotujeta. V prejšnji sezoni sta na tekmah za svetovni pokal naredila pomemben korak naprej, prikazala rezultate kariere, tako visoko v skupnem seštevku še nista bila. Kline je le na dveh tekmah ostal brez točk, Kosi je v svoji tretji tekmovalni zimi dvakrat prismučal med 15, še dvakrat na svetovnem prvenstvu, najvišje na 10. mesto.
»Prvi znesek, ki so ga zahtevali, je bil 5000 evrov, nato so ga znižali na 2000 evrov za reprezentante A in 3500 evrov za tiste s statusom B. S samoprispevkom se ne strinjam,« je razmišljal Kline. »V minuli sezoni sem prispeval približno 5000 evrov. V pogodbi je bil znesek 3500 evrov, a so se nabrali še obrobni stroški, kot so prevozi na sestanke, tekme nižje ravni, stroški za opremo ... Letos se morda številka 2000 evrov ne zdi visoka, a na koncu bo stroškov več. Vse življenje namenjam smučanju, zanj porabim vsaj toliko časa, kot bi ga v običajni službi, zdaj sem dosegel raven, ko se mi zdi absurdno, da bi moral še naprej posegati v svoj žep. Res je, preboj v ospredje mi še ni uspel, vendar sem postal konkurenčen v svetovnem pokalu in to je zame velik uspeh. Samoprispevek je nepošten. Razumem ga kot novodobno suženjstvo,« je opozoril Kosi.
Kline je poudaril, da ob smučanju, ki se mu 100-odstotno posveča, ne more opravljati še ene službe. »Za status A se mi zdi samoprispevek nepravičen. Že dve leti nimam osebnega sponzorja, nikjer nisem zaposlen, nimam prihodkov,« je povedal mladi očka in dodal, da zahtevanega zneska nima od kod vzeti.
