Kralj višav in bolečin

Kamil Stoch, veliki zmagovalec 65. novoletne turneje v smučarskih skokih, bi posebno nagrado izročil tudi Stefanu Horngacherju. Kakor je poudaril po petkovem podvigu v Bischofshofnu, ima avstrijski trener, ki je lansko pomlad stopil za krmilo poljske reprezentance, ogromno zaslug za njegov preporod.

»V teh trenutkih se mi po glavi plete toliko različnih stvari, da sploh ne vem, kje naj začnem,« je Stoch v tiskovnem središču ob skakalnici Paula Ausserleitnerja v petek zvečer uvodoma nagovoril številne novinarje in po krajšem premisleku dodal: »Da sem osvojil novoletno turnejo, je seveda prečudovito. Posebna zahvala za ta uspeh gre Stefanu Horngacherju, ki me je psihično dvignil na novo raven.«

V nadaljevanju je večkrat ponovil, da je zanj 47-letni Avstrijec, doma iz Wörgla, eden od najboljših trenerjev nasploh v smučarskih skokih. Pri dvakratnem olimpijskem prvaku iz Sočija '14, ki si je ob začetku sezone 2014/15 v Klingenthalu poškodoval gleženj, kar ga je posredno za dve zimi oddaljilo od vrha, je spremenil veliko več kot le položaj v počepu. V glavo mu je vcepil novo miselnost ter poskrbel za njegov novi pristop k športu in življenju nasploh. »Stefan me je pripravil do tega, da ne razmišljam več o tem, česar (še) nisem dosegel, temveč da uživam v tem, kar sem že osvojil,« je zaupal 29-letni Poljak.

V zgodovino se je sicer vpisal šele kot peti smučarski skakalec po Fincu Mattiju Nykänenu, Norvežanu Espenu Bredesenu, Avstrijcu Thomasu Morgensternu in Nemcu Jensu Weißflogu, ki se lahko pohvali z (vsaj po eno) zlato kolajno na olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju ter z velikim kristalnim globusom za skupno zmago v svetovnem pokalu in lovoriko na tekmovanju štirih skakalnic v Oberstdorfu, Garmisch-Partenkirchnu, Innsbrucku in Bischofshofnu.

V (tro)boju z Norvežanom Danielom Andrejem Tandejem in Avstrijcem Stefanom Kraftom je Kamil jeziček na tehtnici prevesil na svojo stran prav na zadnji postaji na Solnograškem, kjer je slavil drugo zmago v sezoni in sedemnajsto v svetovnem pokalu, s katero se je na 15. mestu večne lestvice izenačil z legendarnim Japoncem Noriakijem Kasaijem. Stochov petkov podvig ima še toliko večjo težo, če vemo, da je v Bischofshofnu zaradi bolečin v levi rami, ki so posledica padca v poskusni seriji v Innsbrucku, skakal s pomočjo protibolečinskih tablet.

»No, ja, pa saj ne skačem z ramo, temveč z nogami,« se je pošalil poljski narodni heroj in v isti sapi vendarle priznal, da je imel zaradi bolečin precejšnje težave že z oblačenjem. Na vprašanje, kam bi med svojimi dosedanjimi uspehi umestil »zlatega orla«, je odvrnil, da jih je težko primerjati med seboj. »Sleherna zmaga je plačilo za vloženi trud in vsaka lovorika ima svoj okus,« je razložil Stoch, vesel, da je del zgodovine in da je pomemben člen (zdajšnjega) izvrstnega poljskega moštva, ki ta čas vodi v pokalu narodov.

Tudi zaradi zadnjih uspehov, ki so jih ob njem na nemško-avstrijski turneji dosegli še Piotr Zyla (skupno 2.), Maciej Kot (4.) in drugi Poljaki, bodo številni domači ljubitelji smučarskih skokov na prihajajočih preizkušnjah za svetovni pokal v Visli (14. in 15. t. m.) in Zakopanah (21. in 22. t. m.) zagotovo do zadnjega kotička napolnili tribune in pripravili novo nepozabno veselico. »Lepo je, da imamo toliko navijačev. Verjamem, da nam bodo pripravili dva čudovita vikenda,« se 173 cm visoki in 52 kg težki šampion iz Zakopanov že veseli spektaklov na domačih tleh.

Da so skoki dejansko izjemno priljubljeni na Poljskem, kažejo že številke; po televiziji tekme namreč redno spremlja več kot sedem milijonov gledalcev. »Skoki so tu šport št. 1 – celo pred nogometom,« je poudaril Horngacher, ki na Poljskem že uživa status božanstva. Tako kot Stoch, ki se ni pozabil zahvaliti tudi vsem drugim podpornikom s soprogo Ewo na čelu. »Zelo sem ji hvaležen, da mi stoji ob strani tako v dobrih kot tudi slabih trenutkih. Po uspehih me takoj spet postavi na trdna tla. In obratno; kadar mi ne gre, me hitro spet postavi na noge,« je še razkril Stoch.