Legende zasijale na rojstnodnevni zabavi (FOTO)

Zagreb – Zagreb se je lesketal v soju prazničnih luči, ki so ostale nad mestom še od adventa, še močneje pa so zasijale zvezde belih strmin, tiste najtrofejnejše, ki so zasedle improvizorično smučišče v središču mesta in v prazničnem ozračju zaznamovale 50. rojstni dan svetovnega pokala v alpskem smučanju. Obkroženi z zagrebškim občinstvom so na smučeh uživali vsi, od 78-letnega Karla Schranza do 27-letnega Marcela Hirscherja.

Osemnajst lastnikov velikega kristalnega globusa so hrvaški prireditelji povabili na praznovanje polstoletnega obstoja svetovnega pokala. Poseben dogodek je namreč sovpadal s hrvaškima slalomoma na Sljemenu. Med gosti na rojstnodnevni zabavi so bili Jean-Claude Killy, Marc Girardelli, Alberto Tomba, Marcel Hirscher, Annemarie Moser-Pröll, Petra Kronberger, Pernilla Wiberg, Michaela Dorfmeister, Renate Götschl, domačina Ivica in Janica Kostelić, slovenska zvezdnica Tina Maze in številni drugi asi. Vsakdo je na smučeh postregel s slogom svojega časa in s kakšno hudomušno potezo popestril spust po stezi po Bakačevi ulici.

»Ne more biti vsakdo tukaj, zato si povabilo štejem v veliko čast. Menim, da sem s svojimi rezultati naredila velike stvari in sem zato lahko v družbi legend. To praznovanje ni moje, ampak od Mednarodne smučarske zveze (FIS), ki že veliko let organizira svetovni pokal. Lepo je, da so zbrali toliko pomembnih ljudi, da se srečamo in rečemo kakšno besedo,« je razmišljala najboljša slovenska športnica vseh časov, ki bo v soboto v Mariboru uradno končala kariero.

Razpoloženje je bilo prijetno, odziv ljudi dober, čeprav se je zdelo, da jim večina legendarnih smučarjev ni najbolj znana. V teh dneh so se v javnosti pojavljala tudi vprašanja, ali si Hrvaška v slabem gospodarskem stanju lahko privošči tako veliko praznovanje ...

Videl več kot 2500 tekem

Zgodba o svetovnem pokalu se je začela leta 1966 v Andih. Na svetovnem prvenstvu v Čilu so se takrat usedli novinar Serge Lang, vodja ameriške reprezentance Bob Beattie in direktor francoske Honoré Bonnet. Vprašali so se, zakaj ne bi smučarji tekmovali pogosteje, ne zgolj na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Rodila se je ideja o tekmovanju, ki bi potekalo v vseh zimskih mesecih na različnih koncih sveta. Uradni predlog so potrdili na kongresu FIS v Bejrutu leto pozneje in začeli tekme.

Premierno tekmo za svetovni pokal so priredili 5. januarja 1967, smučarji so se merili v Berchtesgadnu v slalomu, zmagal je Avstrijec Heinrich Messner. Dva dni pozneje so v Oberstaufnu prvo zmagovalko dobile še smučarke, nepremagljiva je bila Kanadčanka Nancy Greene. Ta niz tekmovanj je pozneje vplival še na druge zimske športe, svetovni pokal se je pojavil še v smučarskem teku, skokih in biatlonu. V petih desetletjih je tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju gostilo 25 držav po svetu, prav vsako so prenašali po TV-signalu.

Novinar Patrick Lang, sin Serga Langa, pobudnika za nastanek svetovnega pokala, je človek, ki si je v živo ogledal največ preizkušenj. S prizorišč jih je spremljal približno 2000 ali 3000. Imel je pet let, ko ga je oče popeljal na prvo. »Bolj se spomnim tiste dve leti pozneje v Chamonixu, na kateri je zmagal Karl Schranz, imel je 18 let. Doma hranim fotografijo s terase hotela. Doživel sem tudi njegovo zadnjo zmago v Kitzbühlu leta 1972,« se je spominjal sogovornik, ki je do konca 70. let lahko obiskoval moške in ženske preizkušnje, saj se urnik ni prekrival: smučarke so tekmovale med tednom, smučarji čez vikend.

Za Langa so bili alpski smučarji bolj prijatelji kot zvezdniki, saj alpsko smučanje še ni bilo tako uveljavljeno, kot je zdaj. Nekoč je bilo po zgolj sedem tekem na sezono, število se je nato povečalo na 34, zdaj jih imajo dekleta in fantje skupaj okoli 80, je podatke iz rokava stresal sogovornik. »Na začetku smo razpolagali s 15 progami v petih državah, zdaj jih imamo 60 v 12 državah,« je razkril novinar, ki še vedno sledi karavani od prizorišča do prizorišča in poroča o tekmah.

Slovenci veliki entuziasti

Kakšen pečat je v teh prazničnih petih desetletjih pustila v svetovnem pokalu Slovenija? »Oče je bil prijatelj s smučarskima delavcema Vojtehom Budinekom iz Kranjske Gore in Dušanom Senčarjem iz Maribora. To so bili veliki entuziasti, ki so se držali skupaj. Jugoslavija, pozneje pa Slovenija, je igrala pomembno vlogo pri razvoju svetovnega pokala, odprla je meje. Leto pred OI v Sarajevu smo, denimo, imeli tam tekmo, leta 1987 pa finale sezone. Slovenci razumejo vrednost svetovnega pokala, imajo bogato smučarsko tradicijo z Elanom, vedno so odličen partner. Srečko Medven in Srečko Vilar, ki vodita tekme v Kranjski Gori in Mariboru, se zelo trudita. Prihajata iz majhne države, a se borita z velikim ponosom za dvig svetovnega pokala na še višjo raven, kar je fantastično,« je pripovedoval.

Pravi, da bi bil njegov oče (umrl je leta 1999, zadnjo tekmo si je ogledal v živo mesec dni pred smrtjo) zdaj zelo ponosen na 50. rojstni dan svetovnega pokala in navdušen, kako razširjeno je po številu držav udeleženk alpsko smučanje, ki je od 80. let tudi dober posel. Prepričan je, da bi imel tudi veliko novih zamisli o izpopolnitvi tekmovanja, kar zdaj pri vodilnih pogreša.

Kakšno prihodnost napoveduje svetovnemu pokalu? »Nekoč je ta serija obstajala samo v alpskem smučanju, zdaj jo imajo tudi druge panoge. In vse se borijo za prostor v medijih. V preteklosti bi se večina doma usedla pred televizor in gledala smučarske tekme, zdaj tega ni več. Največ ljudi, ki spremljajo alpsko smučanje, zastopa starostno skupino med 40. in 50. letom. Ne znamo pa pridobiti pozornosti mladine. Prav tako izgubljamo na 100.000 smučarjev, ker raje doma igrajo igrice, kot se spravijo na hrib, pa tudi zelo drag je postal ta šport,« je še razpredal sogovornik, ki je tudi član komiteja za svetovni pokal.

Pol stoletja svetovnega pokala mu pomeni zelo veliko. Ob rojstnodnevni zabavi je pripeljal s seboj tudi hčer in sina ter vnuke, da bi skupaj proslavili ta velik dogodek.

Prva kolajna kot prvo dekle

Med gosti na veliki zabavi v Zagrebu sta bila tudi prva dva zmagovalca skupnih seštevkov Killy in Schranz. Francoz, ki uživa v pokoju, na smučeh ni stal 25 let, so pa spomini na njegove uspehe še zelo živi. »Ko sem začenjal svojo pot, sem moral med poletjem trdo delati, da sem si lahko plačal smučanje, ker doma nismo imeli denarja,« je dejal Killy. V svetovnem pokalu je bil njegov največji tekmec Schranz. »Imel sem veliko spoštovanja do njega. Pa tudi pritiski so bili že takrat veliki, sam sem si naložil največ bremena, saj sem namenil vse življenje smučanju, nisem pa imel finančnega zagotovila,« je povedal lastnik devetih kolajn z veliki tekmovanj in dveh velikih kristalnih globusov. Zanj najlepša zmaga je bila tista na svetovnem prvenstvu v Portillu leta 1966. »To je bil zame prvi mednarodni smuk in prva kolajna. In prva kolajna je kot prvo dekle – občutki so enaki, nikoli je ne pozabiš,« je razpredal legendarni Francoz.

Tudi dobitnici šestih velikih kristalnih globusov Moser-Pröllovi največ pomeni prva lovorika, vendar tista za skupni seštevek. »Takrat so bile Francozinje zelo močne, deset tekmovalk je imelo možnost za zmago,« je dejala lastnica šestih velikih kristalnih globusov. Hvaležna je za vse, kar ji je smučanje dalo, veseli pa jo tudi to, da je ta šport veliko bolj donosen, kot je bil takrat, ko je tekmovala. Čeprav je bila še do pred dvema letoma, ko jo je na vrhu večne lestvice po številu zmag v karieri prehitela Lindsey Vonn, najboljša smučarka vseh časov, je skromno povedala, da se ne počuti tako »velika«. Kljub vsemu – včeraj je imela vse razloge za to, da se počuti najboljša med najboljšimi.