Maja Vtič na vrhu vznemirila vse razen sebe

Lillehammer – Japonska skakalna zvezdnica Sara Takanaši je že na uvodni tekmi ženskega svetovnega pokala 2015/16 potrdila vlogo velike favoritinje in prepričljivo slavila zmago, potem ko je imela s skokoma, dolgima 95,5 in 97,5 metra, v obeh serijah najboljši dosežek. Da so bili včeraj veseli tudi v slovenskem taboru, pa je poskrbela Maja Vtič, ki je na srednji skakalnici Lysgård (HS-100) navdušila z drugim mestom.

Izkušena članica Smučarskega društva Zabrdje je bila druga že po prvem »polčasu«, v katerem je pristala pri 101,5 metra, kar je bila največja daljava dneva. Takanašijeva je bila sicer šest metrov krajša, vendar pa je skočila z nižjega zaletišča (+4,8), poleg tega je imela v zraku manj ugodne razmere (- 1,0 : -6,5), tako da se je 19-letna Japonka po seštevku in odbitku vseh točk vendarle zavihtela na vrh.

Toda zaostanek Vtičeve je bil majhen, vsega 1,3 točke, po drugi strani je imela pred tretjeuvrščeno Avstrijko Chiaro Hölzl (94,5 m) že 9,2 točke naskoka. Takšna prednost je 27-letnici z Mirne na Dolenjskem omogočala mirno pripravo za finalni skok, ki pa ga je tik pred nastopom zmotila težava s »klinčkom«, saj ga ni mogla vtakniti v čevelj. Zaskrbljeni pogled glavnega trenerja Staneta Baloha proti vrhu zaletišča je še povečeval živčnost slovenskih navijačev.

Vendar pa te preglavice naše najizkušenejše reprezentantke niso vrgle iz tira. Ko jih je s pomočjo enega od delavcev na skakalnici vendarle odpravila, se je z odskočne mize pognala, kot da zapleta sploh ne bi bilo. Nad hrbtišče je priletela visoko in odjadrala proti dnu skakalnice ter s 93 metri gladko preskočila zeleno črto, ki označuje prevzem vodstva.

Medtem ko je Baloh, ki mu je vidno odleglo, takoj po njenem doskoku dvignil svoji roki, je Vtičeva počakala še na uradno potrditev (začasnega) prvega mesta na semaforju rezultatov. Ko jo je dočakala ter pred svojim imenom in priimkom ugledala št. 1, je tudi sama dvignila roki in obenem še zavriskala od sreče. Da je nato Takanašijeva zanesljivo ubranila prednost iz uvodne serije oziroma jo je še povečala (na 11,5 točke), ji ni bilo več tako pomembno. Tako zelo je bila namreč vesela drugega mesta, s katerim je dosegla svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu.

»Zelo sem srečna in presenečena hkrati, saj nisem računala s skokom na zmagovalni oder že na prvi tekmi, čeprav sem vedela, da dobro skačem. Sama pri sebi sem si želela začeti sezono med deseterico,« je priznala Vtičeva, potem ko se je drugič po tretjem mestu v Hinzenbachu februarja '14 prebila med najboljšo trojico.

Zaradi težav na vrhu zaletišča pa si ni belila glave. »To se dogaja, ko je oprema nova in zato bolj trda. Zaradi tega se nisem vznemirjala, sem pa za pomoč prosila enega od delavcev, da sama ne bi preveč obremenjevala svojih nog,« je pojasnila. Na vprašanje, kaj si po takšnem štartu v sezono obeta od naslednjih dveh preizkušenj v Nižjem Tagilu (12. in 13. t. m.), je odvrnila, da je bila tam doslej le enkrat poleti. »Je pa tako, da je – ko si v formi – na sleherni napravi užitek skakati,« je razkrila 27-letna Dolenjka in pripomnila, da ji bo poslej lažje, ker ve, da je po pripravljenosti že med najboljšimi.

Slabše od pričakovanj (tudi lastnih) pa so v novo sezono skočile preostale slovenske skakalke: ob lanski zmagovalki Špeli Rogelj (84 m in 86,5 m), ki se je morala sprijazniti z 19. mestom, se je s 26. mestom do točk dokopala le še Katja Požun (83,5 m in 85 m). Ema Klinec, ki si s 104,5 metra lasti rekord skakalnice iz leta 2003, je plačala tudi davek štartni številki 1 in zasedla 32. mesto, Urša Bogataj pa je tekmo končala na zadnjem 40. mestu.