Kranjska Gora – V zadnjem desetletju so bili prireditelji Zlate lisice štirikrat primorani tekme za svetovni pokal preseliti v Kranjsko Goro, enkrat so jih odpovedali. Zaradi vremenskih izzivov, ki jih prinaša nizka nadmorska višina, se samo po sebi poraja vprašanje, kakšna je prihodnost mariborskih preizkušenj. »Nanj težko odgovorim,« je dejal šef svetovnega pokala za ženske Atle Skårdal.
Generalni sekretar organizacijskega odbora Zlata lisica Srečko Vilar poudarja, da ne vidi nobenih težav, ko gre za prihodnost tekem na Pohorju. »Tokrat smo prireditev izvedli v Kranjski Gori, predvsem zato, da jo zadržimo v Sloveniji. Da od Mednarodne smučarske zveze (FIS) ne dobimo črne pike, ampak kljukico. Da se dokažemo kot prireditelji, ki so zmožni v zelo kratkem času projekt premakniti na drugo prizorišče in se povezati z lokalnim organizatorjem. Prijatelj iz Kitzbühla Hannes Hutter mi je dejal, da je v svetu malo organizacijskih komitejev, ki bi se tako hitro povezali, dogovorili in uspešno izpeljali projekt. Na to smo ponosni,« je bil z načrtom B zadovoljen Vilar.
Od vodstva FIS Pohorci niso prejeli nobenega opozorila, da bi lahko v prihodnosti zaradi vremenskih težav izgubili prostor v tekmovalnem koledarju. Preglavice bi lahko omilili s poznejšim terminom preizkušenj.
»Na Pohorju se ponavadi ob novem letu otopli. Naš idealni termin je konec januarja,« je razkril Vilar in dodal, da imajo precej rezerv v tehnologiji zasneževanja. A pri določanju datumov ima zadnjo besedo FIS, prireditelji nimajo možnosti pogajanj, prizorišča uvrščajo v tekmovalni koledar tudi glede na logistiko oziroma geografsko lego tekmovališč. Kako težko je vplivati na datumske premike, potrjuje sprememba položaja moških preizkušenj v Kranjski Gori. Da je pokal Vitranc dobil zanj najustreznejši marčevski termin, se je generalni sekretar OK pokal Vitranc Srečko Medven boril pet let.
Na sporedu v začetku februarja
Zlata lisica je letos umeščena na začetek januarja zaradi olimpijskih iger, ki so zgostile tekmovalni urnik. V prihodnjih dveh sezonah bo na sporedu pozneje, v začetku februarja, kar gre Pohorcem na roko. Tudi za sezono 2020/21, za katero so pri FIS pripravili osnutek koledarja brez Zlate lisice, ima Vilar zagotovila, da vodstvo razmišlja o podobnem terminu. »V tem obdobju bodo imeli več časa za umetni sneg, temperature so takrat bolj ugodne za pripravo proge. Moramo najti odgovore na vsa vprašanja,« je povedal šef svetovnega pokala Skårdal.
Ena od rešitev za to, da Mariborčani obdržijo Zlato lisico doma, bi bila lahko rezervna proga nad zdajšnjo, s ciljem na trikotni jasi, je predlagal generalni sekretar OK pokal Vitranc Medven, ki se ob selitvah štajerskih tekem v Podkoren s svojo ekipo vselej uspešno povezuje s pohorskimi lisjaki. A njegov mariborski kolega Vilar pravi, da te možnosti pravzaprav nimajo, saj bi takšen scenarij potreboval pridobitev infrastrukture, ki jo zahteva FIS, vprašljiva bi bila konfiguracija proge ...
Kakšna bo torej usoda pohorskih tekem? »Čaka nas odprta razprava s prirediteljem, potrebujemo drugačno zagotovilo, ko gre za zasneževanje. Premisliti moramo, kaj je izvedljivo in ob kakšnih stroških ter se odločiti za prave naložbe,« je odgovoril Skårdal.
Kranjska Gora prizorišče moških tekem
Ali se lahko zgodi, da bomo namesto Maribora nekega dne uzrli Kranjsko Goro kot stalno postojanko v tekmovalnem koledarju? »Najprej moramo videti, kaj lahko na korekten in pravičen način storimo s prihodnostjo mariborskih tekem. Če jim bomo nekega dne rekli ne, bomo šele takrat začeli iskati druge možnosti, prej ne,« je povedal.
Prvi mož organizacijskega odbora Zlata lisica Vilar je opozoril, da je Kranjska Gora prizorišče moških tekem in se nikoli niso pogovarjali o njem kot novem za ženske.
»Če bo Maribor padel v nemilost zaradi selitev in odpovedi, pa je interes Slovenije, da tekma – zaradi športa in smučarske tradicije – ostane doma. Če bo kdaj prišlo do tega, bomo takrat začeli o tem resno razmišljati,« je poudaril generalni sekretar OK pokal Vitranc Medven in dodal, da v osnovi nimajo namena prevzeti pohorskih tekem.
Mariborskim kolegom vselej stojijo ob strani in jim pomagajo. Tudi na Gorenjskem si želijo, da bi se lisičke uspešno vračale v svoj domači brlog.













