Medved Bandabi spodbuja superljudi Pjongčanga

Za Korejce so paraolimpijske igre pomembne, saj slavijo prav tiste lastnosti, ki se jim zdijo najpomembnejše za vse, kar so dosegli.

Objavljeno
09. marec 2018 00.48
Zorana Baković
Zorana Baković
Pjongčang – »Naprej, skupaj,« se glasi moto paraolimpijskih iger, ki se danes začenjajo v Južni Koreji, »uresničimo sanje.« Močno, pogumno, vztrajno, sporoča medved Bandabi, ki so ga izbrali za maskoto športnega dogodka.

Spoznajte superljudi, ki so prišli iz 49 držav in se že zbrali v idiličnem mestecu 180 kilometrov vzhodno od Seula, sporočajo prireditelji. Kajti posebnost parašporta je ravno v vsaki posamezni zgodbi o prvakih, ki so na različne načine postali ponosni člani skupine ljudi z invalidnostjo, vendar so vsi na enak način dosegli občudovanja vredne rezultate na športnih terenih. Z močjo volje, s pogumnim srcem in z vztrajnim delom.

Dvanajst dni za tem, ko so se na olimpijskem štadionu v Pjongčangu slavnostno končale zimske igre, se bodo v danes ob osmih zvečer prav tu začele 12. zimske paraolimpijske igre. Beli tiger Suhorang, zaščitni znak olimpijskih iger, se bo umaknil rjavemu azijskemu medvedu, čigar ime je sestavljeno iz dveh korejskih besed: »banda« pomeni polmesec, ki ga ima ta medvedja vrsta na svojih prsih, »bi« pa pomeni slavje iger.

Največje POI doslej

Slavili bomo že zato, ker so to največje paraolimpijske igre v zgodovini. S 670 športniki, ki bodo tekmovali v šestih športih, razdeljenih na 15 disciplin, bodo igre skoraj za četrtino večje od prejšnjih, ki so jih priredili v ruskem Sočiju pred štirimi leti. Med njimi bo tudi mladi smučar Jernej Slivnik, edini slovenski tekmovalec na letošnjih paraolimpijskih igrah. V desetih dneh bodo podelili 80 zlatih kolajn, od tega 78 za športe na snegu: smučanje, deskanje, biatlon in tek na smučeh. Dva športa na ledu, hokej na ledu in kerling na invalidskih vozičkih, bosta skrbela za napeto vzdušje v dvoranah v mestu Gangneung.

Tako kakor so bile olimpijske igre v Pjongčangu močno politično zaznamovane, tako bo tudi paraolimpijske igre zaznamovala država brez državne zastave in zastava brez države. Ruski reprezentanti bodo zaradi sankcij zaradi dopinga spet nastopali z olimpijskimi simboli, in če bo kdo od njih dobil zlato kolajno, se bo moral zadovoljiti z zvoki olimpijske himne.

Toda Južni in Severni Korejci bodo spet nastopali skupaj pod zastavo združene Koreje ter v vzdušju otoplitve političnih odnosov med Seulom in Pjongjangom.

Od Stoke Mandevilla do Pjongčanga

Severnokorejski tekmovalci so se že udeležili poletnih paraolimpijskih iger v Londonu leta 2012 in Riu leta 2016, vendar bodo tokrat prvič nastopili na zimskih paraolimpijskih igrah. To bodo lahko naredili, ker jim je Mednarodni paraolimpijski komite izročil dve vabili, potem ko se jim v nobeni disciplini ni uspelo uvrstiti na tekmovanje. Toda neuspešni niso bili zato, ker tekača na smučeh, ki bosta edina nastopila na snežni progi v Pjongčangu, ne bi bila dovolj dobra, ampak zato, ker severnokorejski parašportniki ne potujejo ravno zelo pogosto na mednarodna športna tekmovanja. Tekača na smučeh Kim Džong Hjon in Ma Ju Čol sta se namreč lahko udeležila takšnega tekmovanja samo januarja letos v nemškem Oberriedu.

Toda Južna Koreja ima na igrah konkreten cilj: njena reprezentanca s 36 športniki je največja doslej in bi rada dobila vsaj eno zlato, eno srebrno in dve bronasti kolajni ter se tako uvrstila med prvih deset najuspešnejših držav. Južnokorejski športniki so se do zdaj udeležili sedmih zimskih paraolimpijskih iger in na njih skupno prejeli dve srebrni kolajni, eno v smučanju in eno v kerlingu na invalidskih vozičkih.

Olimpijski štadion v Pjongčangu bo v petek zvečer tudi končni cilj paraolimpijskega ognja, ki so ga prejšnji petek prižgali v petih južnokorejskih mestih – v Džedžuju, Anjangu, Nonsanu, Gočangu in Čongdoju – in ga bodo zdaj združili še s tremi ognji: z ognjem iz britanskega Stoke Mandevilla, ki je še posebno pomemben za zgodovino paraolimpijskega športa; z ognjem, ki simbolizira poletne paraolimpijske igre v Seulu leta 1988; in z digitalnim ognjem, ki namiguje na visoko raven tehnološke infrastrukture, značilne za tokratne igre.

Stoke Mandeville velja za zibelko paraolimpijskih iger, saj so v tem kraju na zahtevo britanske vlade leta 1944 odprli središče za osebe s poškodovano hrbtenico. To so bili večinoma ranjenci z bojišč druge svetovne vojne. Dr. Ludwig Guttmann, ki je bil pristojen za ta program, je uvedel šport kot del rehabilitacije, in ko so se 29. julija 1948 v Londonu začele poletne OI, je organiziral prvo tekmovanje športnikov na invalidskih vozičkih in jih poimenoval igre Stoke Mandevilla. To je bil začetek paraolimpijskih iger, kakršne poznamo danes. Prve poletne so organizirali v Rimu leta 1960, prve zimske na Švedskem leta 1976.

Korejski invalidi za dostojanstvo

Pjongčang si zdaj prizadeva postati srce, polno športne strasti, ki se bo tudi po koncu iger širila po vsej državi. Južne Korejce so do zdaj precej bolj zanimali nogomet, golf in košarka kot pa športi na snegu in ledu, vendar organizatorji olimpijskih in paraolimpijskih iger upajo, da se bo to vsaj deloma spremenilo po tokratnem »slavju iger«.

To je še posebno pomembno za invalidne ljudi, ki se v Južni Koreji še vedno borijo za dostojen položaj v hipertekmovalni družbi. Zato je te dni nacionalni simbol veliki Bandabi, ki spominja na staro legendo. Ta pravi, da sta tiger in medved prosila Hvangunga, sina nebesnega vladarja, naj ju spremeni v človeka. Hvangung jima je obljubil, da bo to res storil, toda samo če bosta preživela 100 dni v temni jazbini brez kakršne koli hrane, razen česna in trave. Medvedu je to uspelo in božanski Hvangung ga je spremenil v prelepo žensko. Pihnil je vanjo in zaradi njegovega diha je zanosila. Rodila je Tanguna, prvega kralja, ki je vladal okoli leta 2333 pred našim štetjem. Med Korejci velja za očeta naroda. Moč, pogum in vztrajnost, ki so značilni za Bandabija in paraolimpijske tekmovalce, imajo Korejci za svoje najpomembnejše lastnosti. Zato paraolimpijske igre slavijo južnokorejske uspehe na vseh področjih. In zato so za gostitelje še posebno pomembne.