Tiskane izdaje
Sleherni obisk smučišč v naših severni soseščini, ogled TV prenosov s temeljitimi analizami, čaščenje Marcela Hirscherja in Anne Veith ali pa izjemno uspešni muzikal I am from Austria – tudi s prikazom avstrijske ljubezni do gorskega sveta in smučanja –, ki v dunajskem Raimund Theatru več mesecev zapored navdušuje občinstvo, potrjujejo, kako radi imajo naši sosedje dogajanje na snegu. Kajpak je to blizu tudi lepemu delu slovenskega ljudstva, a naše primerjave s kraji od Predarlskega do vzhoda Štajerske zaradi omejenih geografskih možnosti preprosto niso mogoče.
In v letih, ko se za zimske spektakle borijo nesramno bogati vlagatelji iz Rusije, Kazahstana, Koreje ali Kitajske, je povsem razumljiva želja naših sosedov, da bi igre vrnili v kraje ponosne tradicije in pripadnosti panogam na snegu in ledu. Vendar ne za vsako ceno! Na Tirolskem, kjer so bili že dvakrat prireditelji zimskih OI, v letih 1964 in 1976, so oktobra lani na referendumu zavrnili kandidaturo za igre 2026, tudi na Norveškem ali Švedskem, kjer zimskemu športu prav tako pripada izjemno poslanstvo, so se v zadnjih letih umaknili od kandidatur, ko so udarili na plano predvideni vrtoglavi denarni zneski.
Sodelovanje tudi Koroške
Glede na slabe izkušnje zadnjih evropskih kandidatur za ZOI, ki so se bodisi umaknile pred glasovanjem (München, Stockholm, Oslo) bodisi pa nato doživele gladek poraz (Salzburg), se celo bolj kot o predvidenem proračunu marsikdo med prebivalci sprašuje o stroških kandidature. »Je smiselno vložiti devet milijonov evrov za tekmo, v kateri bodo vnovič zmagali bogatejši?« je bilo v zadnjih dneh zaznati v avstrijskih medijih, toda iz Gradca so poslali nedvoumno sporočilo o tem, da se je mesto izjemno razvilo tako po zaslugi naziva kulturne metropole 2003 kot tudi specialnih OI pred enim letom.
Znana prizorišča na snegu
Predvsem pa bi igre razširili daleč naokrog, zlasti po že znanih prizoriščih dolgoletnih odmevnih zimskih prireditev, tudi po drugih zveznih deželah. Hitrostne drsalce kot tudi tekmovalce v bobu in sankanju bi gostili celo v Nemčiji, na ne pretirano oddaljenem Bavarskem, saj imajo tam že Inzell in Königssee, kjer že dolga leta prirejajo predstave v teh panogah. O olimpijskih skakalnih tekmah razmišljajo pri solnograških sosedih v Bischofshofnu, tradicionalni zadnji postaji novoletne turneje, kot biatlonsko prizorišče OI 2026 so si v Gradcu zamislili Hochfilzen na Tirolskem, sicer vsakoletno odmevno prizorišče tekem svetovnega pokala, lani tudi kraj svetovnega prvenstva, zadnjega velikega biatlonskega preizkusa pred olimpijskim Pjongčangom. Alpski smučarji bi ostali na Štajerskem, in sicer v Schladmingu, kjer je prejšnji teden na nočnem slalomu Hirscherja prek 50.000 gledalcev spodbujalo k zmagi. Discipline deskanja in prostega sloga pa bi prav tako ostale v tej zvezni deželi – Kreischberg se je na tem področju že uveljavil, v lepem spominu ga ohranjajo tudi v slovenskem taboru, tu se je namreč na SP pred tremi leti veselil štirih kolajn, med temi je zlata pripadla Filipu Flisarju.
Hokej v Celovcu?
Gradec bi tudi sledil novim smernicam, češ da bi zaradi logistike, namestitvenih možnosti in ne nazadnje ponudbe za obiskovalce mesto-prireditelj moralo šteti vsaj 100.000 prebivalcev. Ne glede na omenjene znane kraje, kjer bi prirejali posamezna tekmovanja in dejansko ne bi potrebovali pretirane prenove, bi seveda v štajerski metropoli morali ponuditi tudi številne nove objekte, ledna dvorana bi morala ustrezati vsem sodobnim kriterijem (sedanja Merkur Arena je z nekaj več kot 4000 sedeži premajhna za hokejsko-drsalne dogodke na OI), po receptu razširitve iger na druge regije pa razmišljajo o lednih dvoranah za te igre v drugih avstrijskih mestih: najresnejši kandidati so Dunaj, Celovec in Linz.
Tako bi vendarle po vsej Avstriji morda le doživeli dogodek, pri katerem se jim v zadnjih poskusih ni posrečilo. Od vznesenega Salzburga je bila močnejša bogata kandidatura Sočija, že prej je zamisel o igrah treh dežel povozil Torino. Na Tirolskem so, kot smo zapisali, ovrgli misel o kandidaturi, potem ko ni bilo podpore lokalnega prebivalstva, sedanja zgodba »Štajerske zimske pravljice«, kot so jo poimenovali v dunajskih časnikih, pa večinoma botruje simpatijam. »Prav veseli me, ker je odziv na pobudo iz Gradca pozitiven. Prav je, da se Mednarodni olimpijski komite vrne k svojim koreninam, zato bi lahko imel alpski del Evrope, ki mu pripadamo, možnosti za odlične igre. Le prebivalstvo bo moralo podpreti dogodek, zlasti vodilni politiki naj ravnajo odgovorno,« je sporočil Karl Stoss, predsednik Avstrijskega olimpijskega komiteja. In dodal, da bi v primeru podpore res kazalo do konca marca tudi uradno vložiti kandidaturo. Tekmeci Gradca bodo predvidoma Stockholm (Šve), regija Telemark (Nor), Calgary (Kan), Sion (Švi) in Saporo (Jap). S. U.
