Tiskane izdaje
Hochfilzen – Da bo slovenska ženska štafeta daleč od vrha, je bilo pred včerajšnjim sklepnim dnevom druge postaje svetovnega pokala v biatlonu pričakovati, uvrstitev na končno 16. mesto pa je razkrila realno podobo na tekmi, ko ne gre vse brezhibno. Zmage so se veselile Italijanke, višje so merile Čehinje (6.), Norvežanke (8.) in Rusinje (9.).
Poslovilna tekma letošnjega Hochfilzna je bila za biatlonke vse prej kot preprosta. Izčrpanost je po treh zaporednih dneh preizkusov udarila na plano tudi pri najbolje pripravljenih tekmovalkah, obenem je bila ob močnem soncu proga malce počasnejša kot v petek in soboto.
Sloveniji je na koncu pripadlo 16. mesto, sanj, da bi se približala udarni deseterici, pa je bilo pravzaprav konec že po uvodnem nastopu Andreje Mali, ki je na strelišču zapravila preveč časa, a se skupno ob treh porabljenih dodatnih nabojih vendarle izognila kazenskemu krogu. Za njo se je v smučino pognala vodilna slovenska biatlonka Teja Gregorin, a po slabem izhodišču predhodnice, 20. mestu, čudežnih zasukov ni bilo več pričakovati.
»Predvsem me je konkurenčna sobotna predstava v zasledovanju (takrat je prišla s 44. na 27. mesto – op. p.) izmučila bolj, kot sem sprva menila. Ko sem se namreč včeraj zbudila, nisem več čutila tekmovalne energije. Nato sem se na tekmi kajpak poskusila kar najbolj zbrati, a to ni bilo dovolj,« je pred vrnitvijo domov, kjer si bo danes z izjemo udeležbe na novinarski konferenci pred pokljuško tekmo privoščila prost dan, omenila tekmovalka, ki je v sezono slabo štartala, nato pa prvič vidneje opozorila nase v sobotnem zasledovanju. Zdaj je pred njo vendarle nekaj časa za umirjeno pripravo pred izzivom domačega prizorišča, saj jo prva pokljuška preizkušnja čaka v petek: »Gre za dvorezen meč. Res je časa nekaj več kot nazadnje, a prav veliko ga tudi ni. Glavni cilj je izboljšati dosedanje uvrstitve v sezoni.«
Najbolj nasmejana med Slovenkami je bila včeraj v tirolskem soncu Anja Eržen. Svoj nastop z eno zgrešeno tarčo stoje je označila za najboljši doslej v tej zimi, sprva se ji je na strelišču celo zdelo, da je bila sploh prvič, odkar se je iz tekaških vrst preselila k biatlonskim, torej od poletja 2013, pri vseh desetih poskusih brezhibna. »Res sem mislila, da je padla tudi 10. tarča in se zato že pripravila za odhod s strelišča, a nato je bilo vendarle treba vzeti dodatni naboj in do konca opraviti nalogo,« se je spomnila, ob tem pa poudarila, da vedno potrebuje nekaj tekem ob začetku sezone za »ogrevanje motorja«, verjame pa, da bo v svoji tretji biatlonski zimi napredovala: »Ustreza mi način dela našega novega glavnega trenerja Tomaša Kosa, navdušena sem tudi, kako dobro znajo pripraviti smuči naši serviserji, cilj prihajajočih tednov bo približati se minuti zaostanka za najboljšimi na takšnih tekmah.« V svoji včerajšnji predstavi je bila sicer le 40 sekund za takrat najboljšo Nemčijo, najmlajša v slovenski vrsti Urška Poje je nato eno mesto izgubila, med skupno 22 štafetami je bila tako naša četverica 16.
V silovitem finišu je za pičli desetinki v boju za vrh Italija ugnala Nemčijo, štiri ukrajinske reprezentantke Uroša Velepca so bile bronaste, tekma je sicer po dinamiki navdušila 14.000 gledalcev. Naslednji štafetni preizkus bo šele sredi januarja v Ruhpoldingu.
