»Ne smemo si dovoliti, da bi še enkrat izgubili stik z vrhom«

Trener ženske smučarske reprezentance Denis Šteharnik o ekipnem vzponu in težavah Ane Bucik.

Objavljeno
06. januar 2018 18.04
Nejc Grilc
Nejc Grilc
Kranjska Gora - Prvo dejanje 54. Zlate lisice je minilo z lepim ekipnim uspehom veleslalomistk in novim najboljšim rezultatom kariere Tine Robnik, z nastopom svojih varovank je bil zadovoljen tudi trener Denis Šteharnik. Ob tem je opozoril, da je bilo potrebnega veliko časa, da je Slovenija spet ujela stik s svetovnim vrhom, ozrl se je tudi k slabšim dosežkom prve slalomistke Ane Bucik.

Kakšno oceno si zasluži prvi dan 54. Zlate lisice?

Lahko rečem, da sem na splošno z ekipnim dosežkom zadovoljen, tudi Ani Bucik ni zmanjkalo veliko do finala. Tina Robnik in Meta Hrovat si zaslužita vse pohvale, obema je uspel odličen drugi nastop, le Ani Drev se ni izteklo tako, kot je želela. Ni našla pravih občutkov, ampak nas lahko bodri, da je kljub slabemu dnevu še vedno iztržila 20. mesto. To v prejšnjih sezonah ne bi bilo mogoče, punce smučajo zelo dobro, čakamo pa še na dve optimalni vožnji, potem bodo rezultati še boljši.

Kje se skrivajo največje rezerve naših reprezentantk?

Vedno največ izgubimo v prvih delih prog, od štarta do prvega vmesnega časa pustimo kar nekaj stotink in na tem bo potrebno delati. Zavedati se moramo, da vsak zavoj šteje, še teh nekaj drobtinic moramo popraviti, potem pa bomo že zelo blizu.

Po prikazanem na zadnjih dveh veleslalomih se zdi, da vsaj Ana Drev in Tina Robnik zagotovo lahko prideta na stopničke ...

Dobro je, da ni ves pritisk le na Ani, ampak se je v ekipi ustvarilo zdravo rivalstvo, na treningih jih je užitek spremljati, saj ena drugo »preganjajo« in to nas dela še boljše. Vedno sem si želel, da bi imeli dobro ekipo, ne le eno posameznico, štiri leta smo delali za to, da bomo zraven in zdaj pričakujemo, da se bo to videlo tudi na tekmah. Že lani in predlani so punce na treningih smučale zelo hitro, potrebnega pa je bilo nekaj časa, da se je preskok zgodil tudi na tekmah. Žal smo pred osmimi, desetimi leti izgubili stik z vrhom in zdaj, ko smo nazaj, si nikakor ne smemo dovoliti, da se nam to zgodi še enkrat.

Kaj ste se naučili iz pretekle krize, da se ne bo še enkrat zgodila?

Morali bomo okrepiti spremljevalno osebje v evropskem pokalu, potem bodo tudi dekleta, ki pridejo iz nižje ravni, lahko precej hitreje konkurenčna tudi v svetovnem pokalu. V preteklosti, ko je bilo manj finančnih sredstev, se je skrbelo predvsem za A-reprezentanco, za ostale pa ne in zato je nastal ta razkorak. Naša naloga je, da imajo tekmovalke v evropskem pokalu vso možno podporo, le tako bomo iz vsake lahko iztisnili največ.

Tudi s strani vodstva mednarodne smučarske zveze dežujejo pohvale na račun prirediteljev, teren je bil glede na težke razmere zelo dober.

Na progi je bilo vse v redu, prireditelji si zaslužijo vse pohvale, to so profesionalci na najvišji ravni in zagotovo se v teh razmerah proge ne da pripraviti bolje.

Veleslalomska postavitev je tokrat bolj spominjala na superveleslalom, je bila hitra proga hendikep za slovenske smučarke?

Lahko je reči, da bi bilo potrebno več trenirati tudi hitre veleslalome, ampak še leto nazaj na določenem tipu postavitve sploh nismo znali smučati, zdaj pa na vsaki progi lahko postavimo konkurenčen čas, je pa dejstvo, da tekmovalkam nekatere postavitve ležijo bolj kot druge. To je bil res nenavaden veleslalom, tudi trenerji drugih ekip so bili začudeni, nismo bili le mi presenečeni. Tudi to je del igre, vse je bilo po pravilih, mi moramo biti pripravljeni na vse. Meti Hrovat je proga ustrezala, Tini Robnik tudi, Ani Drev pa žal ne. Prednost imajo dekleta, ki nastopajo tudi v hitrih disciplinah, a tudi naše veleslalomistke vsaj 20, 30 odstotkov časa trenirajo superveleslalom, tako da aspekta hitrosti nikakor ne zanemarjamo.

Na takšni progi morajo biti tekmovalke navajene na hitrost, so bile Slovenke tokrat premalo predrzne?

Predrznost zagotovo je faktor, potrebno je več tvegati, Ana pa se ni počutila dobro in je zato tudi manj tvegala, potem pa pride ta zaostanek. Meta in Tina sta veliko tvegali in tudi veliko pridobili.

Bi bil lahko superveleslalom naslednja disciplina, kjer bo Tina Robnik pri vrhu?

Že v pripravljalnem obdobju smo jo začeli uvajati v superG, priključili smo tudi alpsko kombinacijo, trenutno pa je poudarek še vedno na veleslalomu. Hitrih disciplin bo še več, je pa Tina imela pred šestimi leti hudo poškodbo v hitrih disciplinah in zdaj je napočil čas, da se počasi vrne tudi k smuku in superveleslalomu. Zagotovo lahko tam naredi dobre rezultate, bomo pa videli, kako se bo to odvilo. Je pa zanimivo, da je na treningih kombinacije smučala vrhunsko predvsem v slalomu, tako da se ji odpira veliko možnosti za napredek.

Še pogled k slalomu, kaj jutri lahko pričakujemo v Podkorenu?

Ana Bucik ima letos težek program, slalomu je dodala veleslalom, nismo se želeli osredotočiti le na eno disciplino ker mislim, da je dovolj dobra, da je lahko pri vrhu vsaj v dveh. Na veleslalomih ji vedno malo zmanjka za točke, je pa blizu, zato vztrajamo z veleslalomom. Pred olimpijskimi igrami bomo nekaj več časa posvetili slalomu, da ujame pravo formo in občutke za Pjongčang, so pa zaradi širšega programa obremenitve večje in v slalomu ni tako sigurna kot v minuli sezoni. Prepričan sem, da gre le za neko prehodno obdobje, zadnje čase ji slalom ne steče, a nismo imeli dovolj časa, da bi jo nekam za tri dni poslali na priprave, da se resetira, bomo pa to storili po torkovem slalomu v Flachauu. A me njena forma sploh ne skrbi, vidim, kako dobro smuča na treningih in le vprašanje časa je, kdaj bo to pokazala še na tekmi. Zato sem siguren, da nas tudi jutri v Podkorenu čaka lepa tekma.