Tiskane izdaje
Ljubljana – Resda pokljuška biatlonska prireditev najbrž nikdar ne bo tako kultna in imela tako velik odmev kot nekatere v tujini, a vseeno je pri tekmovalcih priljubljena, obiskovalcev je iz leta v leto več. Za gorenjsko planoto je sicer pisana zgodovina in prireditelji so ponosni, ker bodo zdaj spravili pod streho že jubilejno 20. prireditev najvišje ravni.
Danes je Pokljuka s hotelom, v katerem so med tekmo svetovnega pokala tudi osrednja pisarna vodstva tekmovanja, prostor za osnovne medicinske storitve z nadzorom dopinga ter novinarsko središče, že sodobno prizorišče, ki bo, kajpak s še bolj razširjeno in obogateno podobo, kandidiralo za svetovno prvenstvo leta 2020. Največje biatlonsko tekmovanje so na Gorenjskem enkrat že priredili, februarja 2001, z dvema naslovoma je takrat najbolj opozoril nase Rus Pavel Rostovcev, Oleja Einarja Bjørndalna, leto pozneje v Salt Lake Cityju štirikratnega olimpijskega zmagovalca, takrat ni bilo na najvišji pokljuški stopnički. V ženski konkurenci je na doslej edinem biatlonskem SP pri nas takrat kraljevala Švedinja Magdalena Forsberg.
Sicer pa se je zgodba z »lovci na smučeh« med smrekami na Pokljuki začela ob koncu osemdesetih, prvo mednarodno tekmovanje je bilo za alpski pokal. »Takrat je progo preverjal Peter Bayer (pozneje dolgoletni funkcionar pri mednarodni zvezi, o. p.), zdela se mu je ponekod pretirano stma in ker je tam ni mogel presmučati, je dejal, da bo nevarna za tekmovalce, zato smo morali izpustiti kakšen del uvodnega načrta,« se zdaj spominja Janez Vodičar, vrsto let organizacijski oče slovenskega biatlona. Pokljuka je sicer prvič gostila tekmo najvišje ravni v sezoni 1992/93. »Iz današnjega zornega kota so bili ti časi neprimerljivi z današnjimi pričakovanji in zahtevami. Kot prva tuja poročevalca sta prišla na pokljuško prireditev poročevalca norveškega radia, namestili smo jima klop ob progi in uredili telefonsko napeljavo,« se spominja omenjeni funkcionar, ta čas predsednik tekačev pri Smučarski zvezi Slovenije: »Prav v teh prvih letih gre tudi izjemna zasluga za lepe pokljuške tekme zanesenjakom iz bohinjskega kluba za smučarski tek. Takrat je sploh levji delež organizacije pripadel Bohinju, z Bayerjem smo se o vseh podrobnostih tekme dogovorili v nekdanjem hotelu Jezero. Šele pozneje sta se nato središče logistike in tudi namestitev za udeležence preselila na Bled.«
Pokljuka z izjemo sončnega konca tedna med svetovnim prvenstvom 2001 takrat množičnega obiska ni doživljala, prepoznavnosti biatlona je bilo manj kot danes, a iz leta v leto je bilo radovednežev ob progi več, cilj prihajajočih štirih dni je privabiti vsaj 20.000 gledalcev. V biatlonskem sporedu je sicer zaznati padec obiska v Ruhpoldingu in Oberhofu, Anterselva blizu italijanske meje z Avstrijo vedno znova beleži nove rekorde, največji premik navzgor je glede polnih tribun opaziti v Hochfilznu (Avs) in Novem Mestu (Češ). A da bi se jima pokljuški odmev približal, le ni pričakovati, saj imajo v obeh državah precej širši nabor adutov za vrh kot pri nas, kjer so žarometi trenutno vendarle uperjeni le v Jakova Faka, povrhu je na Češkem zdaj biatlon z naskokom najbolj uspešna smučarska panoga. Prav dosežki domačih tekmovalcev pa prispevajo pomemben delež k prireditvi. Zato bo še posebej pomembno, kako se bodo od jutri do nedelje odrezali izbranci Tomaša Kosa.
