Norveško-beloruski par spet v središču biatlonske pozornosti

SP v biatlonu: Ole Einar Bjørndalen in Darja Domračeva osvojila kolajni, njuna Ksenija pa je bila takrat pri varuški.

Objavljeno
13. februar 2017 19.15
Siniša Uroševič, poročevalec
Siniša Uroševič, poročevalec
Hochfilzen – Resda sta ob prvem koncu tedna svetovnega prvenstva Martin Fourcade in Laura Dahlmeier potrdila vlogi vodilnih v biatlonski karavani, a bolj kot Francoz in Nemka sta se med navzočimi znašla v središču pozornosti Ole Einar Bjørndalen in Darja Domračeva. Oba, od jeseni starša male Ksenije, sta potrdila, da se še lahko kosata z najboljšimi.

Belorusinje, ki se je za vekomaj zapisala v zlato knjigo svoje domovine s tremi naslovi olimpijske prvakinje v Sočiju, poldrugo leto ni bilo v tekmovalni smučini. Soočila se je z zdravstvenimi težavami, uživala tudi v slavi po omenjenem podvigu, dolgo skrivala svojo intimno zvezo z najuspešnejšim akterjem biatlonske zgodovine. Tudi Bjørndalen se je izogibal odgovorom ob vprašanjih, če sta s sijajno belorusko športnico, še kaj več kot zgolj prijatelja, a na koncu sta pred slabim letom obelodanila poroko v Minsku, jeseni sta se nato razveselila še rojstva hčerke.

In četudi so mnogi poznavalci biatlona na Norveškem domnevali, da je bilo lansko svetovno prvenstvo na Holmenkollnu kot nalašč za njegovo slovo od tekmovalnega športa, takrat 42-letni biatlonec ni hotel odnehati. Pripravil se je na predolimpijsko sezono, prve stopničke v zimi je dočakal prav na svetovnem prvenstvu – za 3. mesto v zasledovanju. »Sploh me ne sprašujte, kaj mi pomeni ta kolajna. Že vnaprej vam povsem – presrečen sem! Prvič v sezoni sem stopil na oder za najboljše, za povrh prav na SP,« ni bilo konca veselja ponavadi zelo zadržanega Skandinavca, sicer lastnika sanjskih dosežkov v biatlonskih arenah: dvajsetih zlatih kolajn na svetovnih prvenstvih, osmih olimpijskih naslovov, šestih kristalnih globusov in skupno kar 94 zmag na biatlonskih tekmah najvišje ravni.

Moč za imenitno nedeljsko predstavo na Tirolskem pa mu je vlila soproga, ki je bila po 27. mestu v šprintu nato v zasledovanju srebrna. Podobne podvige smo v biatlonskih arenah večkrat beležili, toda ta sobotni v izvedbi Belorusinje gre posebej podčrtati, saj se je po domala dveh letih odsotnosti k tekmovalni karavani vrnila januarja v Oberhofu. »Verjel sem, da bo spet konkurenčna, a da bo že v tem zasledovanju tako zablestela, si kar nisem mislil,« je bil navdušen nad ženinim dosežkom Bjørndalen.

Beloruska šampionka pa je, navzlic navzočnosti številnih poročevalcev iz Nemčije, v novinarskem središču svetovnega prvenstva pritegnila precej več pozornosti kot zmagovalka zasledovanja Laura Dahlmeier. »Prav potrta sem bila po ponesrečeni predstavi v šprintu, hotela sem pobegniti v gozd in kričati od jeze. No, očitno sem se le umirila,« se je nasmehnila in tudi razveselila včerajšnjega prihoda mame iz Minska: »Zdaj bo za malo Ksenijo tu še bolje poskrbljeno. Ko sva bila z Olejem na tekmi ali treningu, je bila pri varuški, drugače preprosto ni šlo.« Ob še kakšnem podvigu na tekmovališ ču pa bo smeha v norveško.-beloruski družini seveda še več.