Dobro se spominjamo mučnih dni, neskončno dolgih sej, novinarskih konferenc in pritiskov z vseh strani v že tako prepogosto vročih sporih dveh sosednjih držav. In četudi sta se odtlej zavrteli že dve olimpijski štiriletki, na Hrvaškem očitno nikakor ne morejo preboleti prestopa izjemnega biatlonca, ki vedno znova poudari, od kod so njegove korenine in kako dobro se počuti v domačem Gorskem Kotarju. Toda športne ambicije so ob precej ustreznejših razmerah za vrhunske biatlonske dosežke, kot bi jih imel doma, botrovale njegovi selitvi k naši izbrani vrsti in trenerju Urošu Velepcu. Z njim se je veselil številnih uspehov, podtikanja, med katere očitno sodijo tudi ta zadnja namigovanja o »črnem in neobdavčenem denarju« ob njegovem prestopu, pa kot nalašč udarijo na plano prav ob največjih uspehih. Tako je zdaj ob njegovi srebrni olimpijski kolajni, odmevala je tudi neposrečena šala, češ da prevaža prazne steklenice med Hrvaško in Slovenijo in si tako služi denar. Naključja najbrž ni, da je bilo to v dneh, ko se je veselil prvega naslova svetovnega prvaka, leta 2012 v Ruhpoldingu …
Denar naj bi prinesel oče ...
Zdaj pa so v zagrebškem tedniku Nacional zapisali, da je Hrvaška biatlonska zveza takrat, jeseni 2010, dobila 60.000 v gotovini, denar pa je kar osebno iz Slovenije prinesel Marijan Fak, oče odličnega biatlonca. Pri poslih naj bi bil vpleten tudi Borut Farčnik, čigar podjetje zdaj že dolgo in očitno prepoznavno vodi trženje srebrnega olimpijca in dvakratnega svetovnega prvaka v biatlonu. Pri Nacionalu so omenili celo, da bi Kranjčan, sicer dolgoletni športni funkcionar, prek »neznanega švicarskega ali nemškega podjetja kot zastopnika za uvoz olja na Hrvaško« nakazal dogovorjeni znesek za prestop, to podjetje pa naj bi se tako zapisalo med pokrovitelje hrvaškega biatlona …
Farčnik odločno
Pri zboru za biatlon SZS so za Fakov prihod v Slovenijo, kot je znano, hrvaškemu biatlonu pomagali drugače kot z neposrednim plačilom: mladim tekmovalcem so na Pokljuki omogočali priprave, izobraževali trenerje, sodelovali po strokovni plati. In vsaj dokler ne bo dogajanja na sodišču, je sleherno namigovanje zadnjih dni na zelo trhlih nogah. Meče pa vsekakor slabo luč na biatlon in posredno tudi na izjemnega športnika. Tako kot nazadnje v primeru ponesrečenega natečaja za izbiro olimpijskega zastavonoše. »Takšna zgodba, pa naj je še tako neresnična, ne more dobro vplivati na ugled naše športne panoge. Le upam, da nam bodo pokrovitelji še naprej zvesti in da se bomo lahko temeljito lotili novega štiriletnega olimpijskega obdobja,« nam je včeraj dejal reprezentančni vodja Janez Ožbolt.