Pjongčang – Francozi in Nemke so najbolj zadovoljni zapuščali olimpijsko generalko, ki slovenskemu biatlonskemu taboru ni prinesla nikakršnega veselja. Tudi ta tekma je minila v bledem slogu večine nastopov v tej zimi, v kateri naša reprezentanca ni imela konkurenčnega in zdravega dvakratnega svetovnega prvaka Jakova Faka. Naslednja postaja bo ob koncu tedna v Kontiolahtiju na Finskem.
V taboru slovenske izbrane vrste so se vsaj nekateri veselili odhoda v Južno Korejo. Za vse je bilo seveda koristno spoznavati prizorišće največjega športnega dogodka naslednje zime, obenem je bila Teja Gregorin vesela vrnitve na mesto svojega prvega podviga na velikem tekmovanju – prav tu je leta 2009 osvojila 2. mesto na 15-kilometrski tekmi in tako sploh prvo kolajno dotlej za slovenski biatlon na svetovnih prvenstvih. Povrhu je izkušena reprezentantka prišla v Azijo na ravni vrhunske pripravljenosti, ki jo je najprej potrdila na prvenstvu v Hochfilznu s 5. mestom na prestižni tekmi s skupinskim štartom, nato pa tudi z zmago na svetovnih vojaških igrah v Sočiju.
A že prvi dan tekmovanja v Koreji so se ji načrti sesuli, zgrešila je kar pet tarč v šprinterski preizkušnji, za njo je bilo tako zgodbe konec, saj ji porazen učinek ni odprl vrat zasledovalne tekme. Na to se ni uvrstila niti Anja Eržen, ker pa ženske štafetne postave Slovenija ni imela, je bilo spet na dlani, kako nizko je padel naš biatlon. Tako v spominu z zadnjega svetovnega prvenstva ostajajo prav besede Teje Gregorin, zdaj že dolgo edine naše reprezentantke z vsaj občasnimi preboji med najboljše, da je včasih trepetala za mesto v slovenski štafeti, zdaj pa te brez pomoči mladink sploh ni več možno sestaviti …
Kot v ženski konkurenci Gregorinova je bil Klemen Bauer med biatlonci slovenski adut za olimpijsko generalko. Vendar tudi njemu ni šlo po željah, povrhu je včeraj edini v slovenski štafetni postavi (poleg njega še Miha Dovžan, Lenart Oblak in Rok Tršan) moral v kazenski krog. Naša četverica je bila tako le 16., zmage se je veselila Francija, med ženskimi štafetami je bila najboljša Nemčija. Prav v teh dveh taborih pa je bilo najbolj veselo že dan prej, in sicer po zasledovalnih predstavah.
Takrat sta zmagala Martin Fourcade in Laura Dahlmeier. Prvi si je tako že dve postaji pred koncem sezone zagotovil veliki kristalni globus, ta bo njegov že šestič zapored! V moški konkurenci takšnega podviga ni uprizoril še nihče, med biatlonkami je bila med letoma 1997 in 2002 nepremagljiva Švedinja Magdalena Forsberg. Dahlmeierjeva pa se je razveselila pete zmage v tej sezoni po vrsti in si z naskokom 112 točk pred branilko lovorike Gabrielo Koukalove močno povečala možnosti za skupno zmagoslavje.