»O tem se moramo pogovoriti v reprezentanci«

Planica – V slovensko skakalno vrsto sta se vrnila Robert Kranjec in Jurij Tepeš, ki imata za sabo najtežjo sezono v karieri. Oba sta bila zdrava, nikakor pa se nista našla. Kranjec je nastopil na petih tekmah v svetovnem pokalu, vsakič je ostal brez finala, Tepeš je tekmoval v celinskem. Večino časa sta se s svojimi težavami ukvarjala sama. Njuna največja motivacija je bila Planica. 

Kranjec, ki ima 324 štartov v svetovnem pokalu, sedem zmag, naslov svetovnega prvaka v poletih in dve lovoriki za seštevek poletov, je nazadnje na letalnici nastopil pred dvema letoma prav v Planici. Sledila je poškodba, operacija strgane sprednje križne vezi, uspešna rehabilitacija in – težave ob vrnitvi.

Vse se mu je zamerilo

»Upal sem, da se bo izšlo, a na začetku nisem bil pripravljen, kot je treba, in vse se je obrnilo. Ko sem enkrat ostal doma, odmaknjen od tekmovalnih prizorišč, je bilo treba obnoviti fizično moč, saj sem bil podrt. Izdelanega načrta ni bilo. Takrat se skušaš izviti iz začaranega kroga,« se je psihološko naporne sezone spomnil Kranjec in dodal, da v reprezentanci nimajo veliko izkušenj s takšnimi poškodbami, ki so, denimo, v alpskem smučanju najpogostejše. Če bi imel možnost podoživeti sezono, bi se je lotil drugače, spremenil bi jesenski del.

Pravi, da je imel podporo reprezentance predvsem na začetku, pozneje pa se je ukvarjal samo še sam s sabo. Svoje prihodnosti ni želel komentirati. »Motivacija je pomembna. Ključno je, da se ti vse skupaj ne zameri, kot se je meni decembra. V skokih je preveč odrekanj – prehrana, odsotnost od doma, igra občutkov, ki pridejo, čez en teden pa spet ne veš, kje si. Ni lahko. Zato ne vidim smisla mučiti se s tem, ko enkrat več ne bo šlo. Zdaj volja je,« je dejal 36-letnik.

Potlačil vsa čustva

Da bo dosegel karierno dno, si ni predstavljal niti Jurij Tepeš. »S tem se je treba sprijazniti. Vseh odgovorov na odprta vprašanja nikoli ne bom našel, večino pa sem, da sem lahko sam pri sebi miren,« je dejal. Tudi on je na eni točki (konec decembra) izgubil stik s trenerji. Je za skakalce običajno, da so, ko padejo v krizno obdobje, prepuščeni sami sebi? »To so stvari, o katerih se moramo pogovoriti v reprezentanci. Zgodilo se je, kar se je, upam, da se v prihodnje ne bo. Ne bi želel pred vso Slovenijo razglabljati o tem. Upam, da bom uspel potlačiti vsa svoja čustva še za Planico,« je povedal Tepeš in dodal, da ima normalen odnos s trenerji, »ne bom pa rekel, da smo super«.

Po desetih letih v svetovnem pokalu je nazadoval v celinskega. Upal je, da bo dobil kakšno priložnost na letalnici v svetovnem pokalu, ker najboljše rezultate dosega prav na velikih napravah. »Ampak to je trenerjeva odločitev, temu nimam kaj oporekati. Priložnosti si ne morem vzeti, moram si jo izboriti,« je razmišljal Tepeš, ki je v karieri stal sedemkrat na stopničkah.

Bolj prisluhniti sebi

V kriznem obdobju je spoznal, da si mora bolj zaupati. »Bolj je treba poslušati sebe kot druge. Pri svojih letih bi te stvari že moral vedeti. Nekaj krivde vzamem nase, sezono bi moral zapeljati bolj po svoje. Menim, da sem vedel, kaj je bilo narobe že prej, a sem se slepil. Gotovo pa takih napak več ne bom delal,« je povedal, da je izkusil šolo za življenje.

Za neuspeh ni kriva oprema. Ugotovil pa je, da je storil napako pri testiranju, saj smuči ni preizkušal s tekmovalnim kombinezonom: »Imam super kombinezon in smuči, nista pa v začetku sodelovala, kot bi si želel. Moja napaka.« S kondicijsko pripravo je zadovoljen, treba pa bi bilo v glavi urediti kakšno stvar, je dejal. Nekaj sprememb je bilo tudi v tehniki? »To so stvari, za katere je prav, da jih vemo mi med sabo. Napake so bile, v pripravah za novo sezono jih bo treba odpraviti,« je odgovoril.

Ocenjuje, da bi se bilo dobro poleti za hip umakniti od skokov, saj je vseskozi vanje vpet 100-odstotno. »Pri skokih je treba biti sproščen. Če preko hobijev te sproščenosti ne dosežeš, tudi na skakalnici ni najboljše,« je še dejal Tepeš, ki bo zaradi slabih rezultatov najverjetneje ostal tudi brez zaposlitve v policiji. Kljub težkim časom optimistično zre v prihodnost.