Obseg stegna se mu je povečal za 8 cm

Ljubljana – Glavni trener slovenske moške skakalne reprezentance Goran Janus pravi, da bo na tekmo v Vislo ta konec tedna odpeljal kar dva novinca. Enega pravega, Timija Zajca, drugega pa starega, namreč najbolj izkušenega člana reprezentance 36-letnega Roberta Kranjca, ki se vrača po poškodbi kolena, zaradi katere je moral izpustiti celotno zadnjo zimsko sezono.

Za nepozabni finale svetovnega pokala sta pred dobrim letom in pol v Planici poskrbela Peter Prevc in Robert Kranjec. Prvi je bil sploh popolni vladar zime 2015/2016, na treh domačih tekmah pa sta oba stala po trikrat na stopničkah. Kranjec je osvojil vsa tri mesta na njih, v spomin se je vtisnil tudi, ko je po zadnjem Prevčevem skoku, ki je bil sploh zadnji v tisti sezoni, stekel k njemu z orlovo glavo in penino. Slavje je bilo popolno, zdaj je le še oddaljen spomin, le kdo bi si mislil, da bo moral Kranjec čakati kar dvajset mesecev, preden bo spet nastopil na zimski tekmi. A nesreča pač nikoli ne počiva, kar sam dobro ve, lani oktobra si je ob precej nedolžnem gibu – ob zdrsu na pesku med igro z žogo – strgal križne vezi v desnem kolenu, novembra je moral namesto zadnjih priprav na sezono na operacijsko mizo. Celotna zima je bila izgubljena, začela se je dolga pot vrnitve.

»Okrevanje je bilo res dolgo. Na začetku je bilo vse skupaj še zabavno, ker je pač drugače od našega treninga. Najtežje pa je bilo čez poletje, po rehabilitaciji, dobivati nazaj moč in eksplozivnost, po drugi strani pa paziti na kilograme, jih izgubljati, saj sem pri rehabilitaciji dobil osem centimetrov obsega stegna, kar je pa zelo veliko. Toliko nisem v fitnesu delal še nikdar, saj je za potrebe skokov dovolj enkrat do dvakrat na teden, zdaj pa sem v njem garal dvakrat na dan. V meni se je nabralo veliko enakih gibov, kar je bilo potrebno presekati,« se je spomnil napornih dni Kranjec, ki si je nabral približno šest, sedem kilogramov dodatne teže, te pa se je »lotil« z zdravo prehrano, tekom, savno. Okrevanje po poškodbi mu je vzelo toliko časa, da si številnih skakalnih tekem sploh ni mogel ogledati, je bil pa na koncu zadovoljen s tem, kar so prikazali njegovi kolegi: »Sezona je bila super, Domen je bil odličen, Peter resda ni skupno spet zmagal, a je bil še vedno med deseterico, kar ni slabo. Če potegnemo črto, je bila sezona uspešna. Upal bi si trditi, da takšne, kot je bila ena poprej, ne bomo doživeli nikdar več.«

Četudi obdobje, ki ga je preživljal, ni bilo najlažje, nikdar ni pomislil na konec kariere. »Je pa seveda prišel kak slab dan, ko sem bil zelo živčen, in to ravno zaradi kilogramov, vendar se to tako ali tako dogaja večkrat. Da bi imel vsega dovolj, ne, to pa se ni zgodilo,« zagotavlja najizkušenejši mož slovenske reprezentance, ki se bo kaj kmalu tudi prepričal, kaj prinaša izpuščena celotna sezona pri ne ravno rosnih (športnih) letih. Julija jih je namreč dopolnil 36. Za zdaj je gotovo najpomembnejše, da je s kolenom vse v najlepšem redu. »Koleno je super, ne čutim nobenih bolečin, pet, šest dni v tednu sploh pozabim, da je bilo z njim kaj narobe. Zgoditi se mora res nekaj posebnega, da pomislim, saj res, bil sem operiran,« pove dobre novice, da ga koleno ne bo oviralo, prav tako ne bo nikakršnih zavor v glavi, ker do poškodbe pač ni prišlo med skokom, ampak med ogrevanjem.

Resda je nastopal že v poletni veliki nagradi, a zima je vendarle nekaj drugega, prava vrnitev ga čaka v Visli. »V zadnjem obdobju se je vse skupaj že zelo vleklo, ker treniraš in treniraš, čas pa ne gre nikamor in samo odštevaš štiri tedne, tri tedne, dva tedna ... Končno je napočil čas za tekme in res se veselim,« pravi naš veteran, zadovoljen tudi, da je štart sezone v Visli, saj mu ustreza skakalnica, mesto mu je všeč, v bistvu mu je vse na Poljskem, saj je vedno znova povsod dobro vzdušje. V napovedih pred tekmo pa je – razumljivo – previden. »Skušal se bom čim manj obremenjevati s tekmo in s tem, koliko metrov moram skočiti, rad bi se prepustil dogajanju, zadihal, čim manj razmišljal o vsem skupaj in seveda kar najbolje skočil, potem bomo pa videli, kam sodim. Ta čas sem s pripravljenostjo kar zadovoljen, super bi bilo, če bi bila še na nekoliko višji ravni, a pomembno je, da bom s tekmami rasel,« razmišlja Kranjec, ki je na treningu v Oberstdorfu skakal še s poletnimi smučmi, saj zimske od Fischerja vedno dobi na isti datum v letu, slovenska ekipa pa je tokrat dogajanje nekoliko prehitevala in se prej kot običajno odpravila na ledeno smučino.

Jasno je, da ob olimpijskih igrah, s katerimi ima še nekaj neporavnanih računov, nova sezona prinaša zanj – kot izjemnega letalca – še en vrhunec, januarsko svetovno prvenstvo v poletih, ampak v njegovem položaju je preprosto prezgodaj govoriti o tem. »Vesel sem, da bo veliko tekem v poletih, da bo v tej disciplini svetovno prvenstvo, prav tako se veselim OI, vendar pa je dotlej še daleč, marsikaj se lahko še zgodi v tem času. Najprej je treba uspešno opraviti s prvimi tekmami, nato pa stopnjevati formo,« še pravi pred vrnitvijo v svetovni pokal Kranjec.