Po solzah in uvrstitvi kariere spet lažje diha

Ljubljana – Prirediteljem tekem na Ljubnem so se v zadnjih dneh razjasnila obzorja. Najprej je precej bolj ugodna vremenska napoved omogočila, da domači tekmi smučarskih skakalk ostaneta v Savinjski dolini, nato so prišli še odlični rezultati Slovenk na Japonskem. Vrveža domače tekme se veseli tudi 17-letna Nika Križnar, ki je v Zau za las zgrešila prve stopničke v svetovnem pokalu.

Za vami je odličen konec tedna in zdi se, da tudi vrh svetovnega pokala ni več daleč ...

Rezultati na Japonskem so bili odlična popotnica za domači tekmi na Ljubnem, ekipni uspeh je bil nekaj neverjetnega, česa takega še nisem doživela. Vesela sem, predvsem pa sem si oddahnila, da sem se sestavila prav pred Ljubnim. V Saporu mi je bilo po diskvalifikaciji težko, tudi nekaj solz je bilo, priznam, že prvo tekmo sem si uničila sama s slabimi skoki, nato pa je prišla še tista diskvalifikacija. Potem sem si rekla, da bo treba na naslednjih tekmah pokazati zobe, in mislim, da sem jih dobro pokazala.

Po dobrih skokih je verjetno lažje razmišljati tudi o glavnem delu sezone, ki je pred vami?

Nekaj tekem v zadnjem času se mi je ponesrečilo, zato sem potrebovala dva takšna rezultata, da sem lažje zadihala, iz skoka v skok se počutim bolje na smučeh. Vem, da še nisem pokazala svojega maksimuma, skoki so bili še malo polomljeni, važno pa je, da gre na bolje.

Ekipne tekme so v olimpijski sezoni novost v ženskem svetovnem pokalu. Kakšni so vtisi po šele drugi v Zau, ki je prinesla prve slovenske stopničke?

Ekipnih tekem sem se zelo razveselila, bil je že skrajni čas, da se kot ekipa lahko pomerimo tudi dekleta. Občutek je nekoliko drugačen, na vrhu zaletišča veš, da je od tebe odvisen rezultat cele ekipe, ne le tvoj dosežek. V glavi poizkušam odmisliti to dodatno breme in se na skok pripraviti, kot bi šlo za posamično tekmo in če greš s takšnim odnosom na vrh skakalnice, je tudi skok na koncu vrhunski. Tokrat se nam je vsem štirim izšlo za zelo lep rezultat.

Je po zadnji tekmi ostalo kaj grenkega priokusa, stopničke so bile le slabo točko stran?

Ne, sploh ne, v Zau noben skok ni bil ponesrečen, skakala sem brez večjih napak, boljšo uvrstitev mi je odnesel slabši doskok. A se s tem v tem trenutku sploh ne obremenjujem, pomembno je, da sem ujela pravo formo in skakala solidno, to mi pomeni veliko več kot stopničke. Če bom tako skakala še naprej, mi oder za zmagovalke ne bo ušel, tudi na Ljubnem ne.

Na Ljubnem ste prvič v karieri skakali v svetovnem pokalu, ta konec tedna boste glavno slovensko orožje. Je ta konec tedna v vašem koledarju posebej podčrtan?

Ko sem pred dvema letoma prvič skakala na Ljubnem, je bilo to zame kot zelo mlado skakalko nekaj posebnega, prvič sem doživela to vzdušje množice gledalcev na domači tekmi, hkrati pa sem bila še prvič med elito, med najboljšimi skakalkami sveta. Lani mi je bilo malo žal, da me na Ljubnem ni bilo, zdaj pa že komaj čakam, da spet doživim ta čar domače tekme. Upam, da bo tudi mojih navijačev čim več, spet bo lepo skakati pred očmi družine in prijateljev, ki bodo prišli na Ljubno. Rada bi uživala v skokih in v družbi punc iz reprezentance, potem bodo prišli tudi dobri rezultati.

Mnogi tekmovalci imajo težave s pritiskom domače tekme, kako se nanj pripravljate vi?

Pritiska sploh ne občutim, če te spodbuja množica gledalcev, je to lahko samo plus, jaz se kvečjemu počutim še bolj sproščeno kot ponavadi. Pri fantih v Planici so navijači videti kot mravljišče in res je super, da nekaj podobnega lahko doživimo tudi dekleta.

Vam misli že uhajajo tudi k olimpijskim krogom v Pjongčangu?

Za zdaj še nisem tako daleč, raje se sezone lotevam stopničko za stopničko in se osredotočim na vsako tekmo posebej. Po Ljubnem me čaka še nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v švicarskem Kanderstegu, ki je bil eden od glavnih ciljev sezone, šele potem pa bodo na vrsto prišle olimpijske igre. O rezultatih ne želim razmišljati, predvsem bi rada v Pjongčangu skakala mirno in se potem veselila vsega, kar bom tam dosegla in doživela. Srečo imam, da bom lahko doživela ta olimpijski duh.

Kako bo potekal zaključni del priprav pred odhodom v Južno Korejo?

Po Ljubnem in mladinskem svetovnem prvenstvu, kjer bo skakala tudi Ema Klinec, nas čaka še nekaj treninga na domačih skakalnicah, predvsem v Planici. Ostati moram v tekmovalnem ritmu, zato bo tekma v Kanderstegu prišla kot naročena. Treba se bo privaditi tudi na časovno razliko, ob prihodu na Japonsko sem potrebovala le eno noč, da sem ujela ritem, ob vrnitvi v Slovenijo pa sem imela težave in nekaj neprespanih noči. Upam, da jih bo na olimpijskih igrah čim manj.