Tiskane izdaje
Åre – Prvič v tej zimi sta dve slovenski smučarki osvojili točke za svetovni pokal na isti tekmi. Veleslalom v Åreju je postregel s spodbudnimi predstavami Ane Drev (po 8. času prve proge je iztržila 12. mesto) in Tine Robnik. S 15. mestom si je tekmovalka iz Luč ob Savinji zagotovila premierne točke v karieri. Pot do njih je bila težka in naporna.
Robnikova je za preboj med 30 na tekmi za svetovni pokal potrebovala pet let. Uspelo ji je v 19. poskusu. Pot do zastavljenega cilja ji je zagrenil hud padec leta 2011. Operirali so ji tri vretenca, njena nadaljnja športna pot je bila pod vprašajem. »Poškodba je pustila tudi psihične posledice, veliko časa sem potrebovala za vrnitev. V zadnjih dveh letih sem na treningih že kazala predstave, s katerimi bi se prebila med 30, a tega nisem prenesla na tekmo. Imela sem slabo štartno številko, delala sem napake, nikoli nisem v celoti sestavila nastopa, kot ga znam,« je povedala 24-letnica. Ker se krivulja ni obračala navzgor, so jo začeli načenjati dvomi. »Toliko štartov sem že imela za sabo, da sem se začela spraševati, ali morda nisem dovolj dobra za svetovni pokal. S športnim psihologom sva predelala misli, se otresla dvomov, našla odgovore in se osredotočila na smučarsko izvedbo. Ne smeš namreč razmišljati o uvrstitvi, ampak o nastopu, ta je potem tisti, ki prinese rezultat,« je razmišljala.
Po veleslalomu v Åreju – s številko 53 se je na prvi progi prebila na 21. mesto, z drugo borbeno in pogumno predstavo pa je napredovala med 15 – bo vse lažje. »Že na sedežnici sem razmišljala: nočem rezerviranega nastopa, le napad! Uspela mi je priprava, ki me je na štartu sprostila. Napadala sem od prvih do zadnjih vrat,« je podoživela nastop v finalu. Bo odslej smučala z višjimi cilji? »Nočem biti že takoj požrešna. Redno bi se rada uvrščala med 30 in smučala čim bolje,« pravi, da ne bo prehitevala dogodkov.
Za sezono je morala v blagajno smučarske zveze prispevati 3500 evrov. Zaradi skromnega proračuna, s katerim razpolagajo dekleta, in posledično (pre)malo treninga na snegu je prikrajšana za marsikaj, a si s tem noče greniti misli. »Negativne stvari sem odmislila. Rekla sem si, da bom dane razmere za delo maksimalno izkoristila, imela pozitivno držo ter skušala napredovati,« je poudarila. Želi si le tekmovati, dodatnih obremenitev bi se rada otresla, glava mora ostati »čista«.
Ker ne pozna dneva brez bolečin v hrbtu, pa vendarle močno pogreša prisotnost fizioterapevta. Z njimi živi, pravi, da se je takšnega stanja navadila. Večinoma jo pestijo po tekmi, ko se telo ohladi in se mišice zakrčijo. »V ZDA smo imele fizioterapevta, same smo si ga plačale s sredstvi, ki smo jih zbrale z akcijo prek spleta. Kako bo v nadaljevanju, moramo še izračunati. Potrebovala pa bi ga vsak dan,« je dejala sogovornica, ki se je – zaradi okleščenih razmer za delo – usmerila zgolj v veleslalom.
Obetavna veleslalomistka je bila že njena starejša sestra Mateja, ki je letos končala kariero. »Veliko se pogovarjava. Ko imam težave in kadar sem razočarana, mi zelo pomaga. Tudi z nasveti o progah,« je povedala, kje dobi koristne smernice, in dodala, da jo pogreša v reprezentanci.
Robnikova bo z ekipo izkoristila teren v Åreju za dvodnevni trening, nato pa se s spodbudno popotnico podala novim dokazovanjem naproti.
