Predstave na takšni ravni so vrhunec kariere

Junak Planice Kamil Stoch z dvema zmagama in globusom pod Poncami zaključil izjemno sezono.

Objavljeno
26. marec 2018 01.36
Nejc Grilc
Nejc Grilc
Planica – V zibelki slovenskih smučarskih poletov tokrat ni bilo dvoma, kdo je bil junak zaključnega vikenda sezone. Kamil Stoch je z nedeljsko zmago skočil na vrh tudi v točkovanju Planica 7 in kronal sezono, v kateri je pustil le drobtinice tekmecem, ki so se pred Poljakom lahko le priklonili.

»Kamil se je pri prvem velikem kristalnem globusu naučil ogromno, v tej zimi je iz tekme v tekmo dokazoval, da ga nič ne bo vrglo iz tira. Vseeno nisem pričakoval, da bo tako dominanten, a mu v tej zimi res nihče od nas ni mogel blizu. Ni kaj, izjemen je,« o izjemni sezoni 30-letnega Poljaka pravi Simon Ammann. Pogled na dosežke v sezoni, ki je Stochu prinesla drugi kristalni globus, razkriva vse. Bil je najboljši na novoletni turneji, v seštevku petih skokov v Willingenu, na norveški turneji raw air in za konec še v tekmovanju vseh sedmih planiških skokov. Postal je olimpijski prvak na veliki skakalnici in svetovni podprvak v smučarskih poletih, za popolno sezono mu je zmanjkal le globus v poletih, tudi v tem točkovanju pa ga je Andreas Stjernen prehitel le za sedem točk.

V Oberstdorfu prvič na vrhu

»Letos je bilo zelo zabavno hoditi na tekme svetovnega pokala, Kamilove zmage so celo reprezentanco držale po konci tudi v trenutkih, ko nam ni šlo. Težko je še kaj dodati temu, kar Kamil prikazuje na smučeh, zagotovo pa podobnih sezon v svetovnem pokalu ne bo več veliko,« je bil dosežkov Stocha vesel tudi kolega iz poljske reprezentance Piotr Žyla.

Brez dvoma je bil Poljak najbolj konstanten skakalec v sezoni, čeprav je moral na prvo zmago počakati vse do prve postaje novoletne turneje v Oberstdorfu. Tam se je začel izjemen niz Stocha, v katerem je do konca sezone dobil deset od sedemnajstih tekem. »V zadovoljstvo mi je, da sem se lahko boril z njim in ga nekajkrat celo premagal. Ne vem, kako je uspel zadržati tako visok nivo skokov čez celo zimo, nekaj posebnega je bilo opazovati to sezono,« o posebni zimi Stocha pravi Daniel Andre Tande, ki se je še drugo sezono zapored moral zadovoljiti s tretjim mestom v skupnem seštevku.

Nekaj najlepšega, kar lahko športnik doživi

Morda bi se sezona razpletla drugače, če se ne bi Richard Freitag ob padcu v Innsbrucku poškodoval. Nemec je bil na začetku sezone edini, ki se je enakovredno kosal s Stochom, kljub smoli pa ni obupal vse do zaključka v Planici. »Na vsaki tekmi smo se vsi trudili po najboljših močeh, da bi ga premagali, na vsaki tekmi je bilo potrebno poizkusiti znova, nismo odnehali vse do konca, a je bil enostavno predober,« pravi Freitag, ki se zaveda, da je Poljaku uspelo nekaj posebnega: »Zelo vesel sem zanj, ko si v takšnem položaju, da na vsaki tekmi skačeš na svojem najvišjem nivoju in se boriš za zmago, je to nekaj najlepšega, kar športnik lahko doživi v karieri. Takšne sezone bržkone ne bo ponovil nikoli več in veseli me, da sem bil tudi jaz lahko del te zgodbe.«

Stoch je od Oberstdorfa dalje dobil 10 od 17 tekem, skupno je pri 31 zmagah v svetovnem pokalu, do dosežka Adama Malysza jih tridesetletnik iz Zakopan potrebuje še osem. Tudi po olimpijskem zlatu iz Pjongčanga je Stoch poudarjal, da bo čas za slavje prišel po koncu sezone, pred tem pa ga čaka še nekaj dela. Ko je v nedeljo skočil še do druge zmage v letošnji Planici, je s širokim nasmehom v ciljnem prostoru le še odvrgel smuči v sneg in začel uživati. Po vsem, kar mu je v tej sezoni uspeli, si je zaslužil prav vsak trenutek.