Prevc zdaj razume, zakaj ljudje tako rinejo proti severu

Ljubljana – Najboljši slovenski smučarski skakalec Peter Prevc je v Wisli, kjer se bo danes s kvalifikacijami začela že 22. velika nagrada FIS, doživel že marsikaj. Lani, ko so se za končno uvrstitev v tem tekmovanju upoštevali tudi kvalifikacijski dosežki, je tam prepričljivo zmagal pred Poljakom Piotrom Zylo in Nemcem Andreasom Wellingerjem, pozimi v svetovnem pokalu pa je zaostal le za Avstrijcem Stefanom Kraftom.

Zagotovo pa na 134-metrski skakalnici Malinka, ki so jo leta 2008 poimenovali po domačem šampionu Adamu Malyszu, zlepa ne bo pozabil svojega vratolomnega poskusa iz lanskega januarja, ko je poletel kar 140,5 metra daleč. Če ne bi tedaj podrsal po snegu, bi izboljšal rekord naprave, saj ga je preskočil kar za poldrugi meter. Tako si najdaljši stoječi skok s 139 metri iz leta 2013 še vedno lasti Kraft.

»Na Wislo imam res zanimive spomine. Nekajkrat mi je tam uspelo odlično skočiti, nekajkrat pa tudi malo manj dobro, tako da sem pripravljen na marsikaj,« je pred odhodom na Poljsko razmišljal Prevc, ki za uvodne preizkušnje v letošnjem poletnem »svetovnem pokalu« nima kakšnih posebnih ambicij. »Ali je to dobro ali ne, ne vem, to bodo pokazali rezultati. Želim si predvsem dobiti informacije, če dobro delamo, če moramo kaj spremeniti, dodati ali odvzeti. Skratka, zanima me, če smo na pravi poti,« je radoveden 22-letnik iz Dolenje vasi v Selški dolini.

Določene podatke si je priskakal že na dvodnevni prireditvi za celinski pokal v Kranju, kjer je bil s tretjim in drugim mestom obakrat najvišje uvrščeni Slovenec. Toda od tistih tekem je minil že skoraj mesec in v tem času se je lahko kaj tudi spremenilo. Po ocenah glavnega trenerja slovenske reprezentance Gorana Janusa pa je ohranil visoko raven skakanja. Kljub desetdnevnemu oddihu, ki je napočil po preizkušnjah »2. svetovne lige« pod Šmarjetno goro.

Prevc ga je izkoristil za popotovanje po državah nekdanje Jugoslavije, ki ga je doživel kot velik kulturni preskok. »Zdaj razumem, zakaj ljudje tako rinejo proti severu,« je povedal, potem ko si je ogledal Sarajevo, Mostar, Kotor, Međugorje, Dubrovnik, Sukošan, Žut ... Še največji vtis je nanj naredil stari del Kotorja, Dubrovnik je že tako opevan, da ga ni presenetil, zato pa je več pričakoval od Sarajeva.

Posebno doživetje je bilo zanj že vožnja. »Ker ni avtocest, se je treba prepustiti počasnemu prometu, zaradi katerega je bilo malo dolgočasno,« je priznal skakalec kranjskega Triglava, ki se je lahko v miru sprehajal po mestih, saj ga domačini niso poznali. »Prepoznala me je le skupina Slovencev v Mostarju in enkrat Poljaki na hrvaški obali,« je razkril dobitnik dveh kolajn z olimpijskih iger v Sočiju.

Ker je bilo vroče, mu znane (mastne) lokalne dobrote niso preveč teknile, tako da si je le enkrat privoščil čevapčiče. »Zato sem bolj posegal po sadju, ki je za športnike bolj primerno in hkrati tudi bolj zdravo,« je omenil in v isti sapi pripomnil, da ima – kar zadeva njegovo idealno (skakalno) težo – še tri kilograme rezerve.

Na vprašanje, kako sicer gleda na preizkušnje v veliki nagradi FIS, je odvrnil, da je zanj sleherna tekma izziv, v primerjavi s pravim svetovnim pokalom pa je morda zanj še največja razlika ta, da je razočaranje manjše, če mu poleti ne gre po načrtih. »Z Wislo ne bi bil zadovoljen, če se ne bi uvrstil v finale, se bom pa seveda poskušal čim bolj približati vrhu in mešati štrene najboljšim,« je še napovedal Prevc, ob katerem bodo v današnjih kvalifikacijah od Slovencev nastopili še Nejc Dežman, Jaka Hvala, Robert Kranjec, Tomaž Naglič, Anže Semenič in Jurij Tepeš.