Tiskane izdaje
Pokljuka – Zanimivo je, kako so se v nemškem taboru bali pokljuškega prizorišča, saj nazadnje prav tu še zdaleč niso uresničili svojih visokih pričakovanj. A tokrat jim gre kot po maslu. Po četrtkovi zmagi Simona Schemppa so se včeraj z lepo ekipno bero odrezale njegove rojakinje. Slovenska bera je po dveh dneh porazna, danes se bo novega lova po ponesrečenem šprintu lotila trojica domačih reprezentantov.
V uvodni preizkušnji letošnjega ženskega pokljuškega sporeda je bila najboljša Francozinja Marie Dorin Habert, sicer prvič v tej sezoni. Potem ko je sicer na premieri v Östersundu spodbudno štartala, se ji je pred dnevi v Avstriji zatikalo. »Predvsem na strelišču sem se takrat srečevala s težavami, zato me je bilo že kar strah, kako bo tu. A nato sem si ob natančnosti pri prvem strelskem postanku oddahnila, še bolj pomemben pa je bil učinek petih zadetih tarč stoje,« je razlagala zmagovalka, marca na Finskem dvakrat svetovna prvakinja, a tokrat prvič na najvišji stopnički tekme za svetovni pokal. Na včerajšnjem odru sta se ji pridružili še nemški reprezentantki Laura Dahlmeier in Franziska Hildebrand.
»Lepo je tekmovati v tej reprezentanci. Poleti smo dobro delale, zdaj pa se med seboj spodbujamo, kar nam prinaša ekipni uspeh,« je Hildebrandova odgovorila na vprašanje, kako to, da je nemška izbrana vrsta v začetku te sezone tako močna. Resda v tej ekipi ni tako širše prepoznavnih tekmovalk, kot so bile nekoč Uschi Disl, Kati Wilhelm ali Magdalena Neuner, a očitno prenovljena zasedba deluje zelo konkurenčno in zato tudi prepričljivo vodi v pokalu narodov.
Nov popravni izpit Jakova Faka
Medtem ko so bili v preteklosti med tujimi obiskovalci na slovenski postaji svetovnega pokala večinoma Nemci in bi tako človek pričakoval, da bi s tribun navdušeno pozdravljali uspešna uvodna dneva, je tokrat drugače. Na Pokljuki tokrat opažamo Čehe, Ukrajince, Beloruse, Italijane. A seveda so tudi med včerajšnjimi 1500 navzočimi prevladovali domači navijači in potem ko jim reprezentanca, tokrat njen ženski del, vnovič ni uresničila pričakovanj, si jasno želijo, da bi danes sledil korak navzgor.
Podobno kot pred dnevi v Hochfilznu se bo Fak odločno lotil napada, takrat je bil prav v zasledovanju 10., kar je njegova najvišja uvrstitev doslej v sezoni. Pred enim letom je bil ob tem času že na stopničkah, v skupni razvrstitvi svetovnega pokala na 6. mestu, zdaj je zdrsnil krepko navzdol. »Povsem jasno je, da ne gre za slabost dneva ali dveh, temveč se mi kriza vleče že od začetka sezone. Zadnje analize mi razkrivajo, da je bilo po sklepnem jesenskem delu očitno preveč treninga,« je razmišljal, ob namigu, češ kaj je s trenerjema Tomašem Kosom in Janijem Grilom spreminjal, saj je po njunem programu delal tudi pred enim letom, pa je odgovoril: »Ko si enkrat v vrhunskem športu, poskusiš na treningu doseči kar največ. Ni šlo za kakšne posebne spremembe v pripravljalnem načrtu, a sam sem, kot kaže, pretiraval. Greš do meje, ki ti jo predpisuje program, pozneje pa ugibaš, ali si storil dovolj. Včasih sem čutil utrujenost, a sem pomislil, morda se mi le tako zdi, pa sem delal še bolj trdo. V tem primeru je kratkoročni učinek sicer opazen, a zdaj, ko bi moral konkurenčno tekmovati, ni več lahkotnega koraka.« Nato pa se je le še zamislil: »Zdaj sem slab, a kako se potemtakem počutijo tisti, ki so še slabši …«
Slovenske barve bosta danes branila še Klemen Bauer in Miha Dovžan. Slednji, domačin iz bližnjih Gorij, se veseli svoje premiere v zasledovalnem boju, Bauer pa bo z 18. mesta med slovensko trojico štartal z najboljšim izhodiščem. »Kot sem vam dejal že pred prihodom na Pokljuko, se želim iz tekme v tekmo približevati najboljšim. Takšen cilj ohranjam tudi za ta sobotni preizkus,« je omenil Bauer, zdaj 10. sezono v svetovnem pokalu, a vendarle vedno znova tudi živčen na pokljuški tekmi: »Vem, o vsem sem se pogosto pogovarjal že s trenerji, zbral sem veliko izkušenj, pa vseeno včasih čustev ne morem povsem odgnati.«
