Flisar s surovo pohorsko močjo in zlatim manevrom na vrhu

Innichen – Nikdar ne odpišite brkatega moža izpod Pohorja. Filip Flisar ni po naključju svetovni prvak in dobitnik kristalnega globusa. Morda res ni na vsaki tekmi v vrhu, a ko ga doseže, navduši. Ob včerajšnji zmagi na Južnem Tirolskem je odmevala zlasti njegova poteza v osmini finala, s katero se je v zadnjih metrih pred ciljem rešil iz nemogočega položaja.

»Te osmine finala mi res ne gredo. Vedno si povzročam strašne življenjske strese. A potem je šlo in vedno boljše je bilo,« je tekmo podoživljal 29-letni Mariborčan in natančneje opisal svojo bitko: »Dogajalo se je vse mogoče. Najprej me je (Jonas) Lehnerr prehitel po notranji strani in me nato na naslednjem skoku s palico sunil v usta. Naposled sta me prehitela še ostala dva in ostal sem zadnji. Potem pa sem si rekel, da imam dovolj, sicer bom komu še kaj storil. Uspela mi je res dobra poteza.« V zadnjem zavoju je namreč na ledeni progi še videl priložnost in se s sijajnim finišem po notranji strani prebil mimo dveh tekmecev na drugo mesto, ki ga je še vodilo v četrtfinale.

In nato je steklo. Tako kot že na kakšni tekmi doslej, denimo na SP v Kreischbergu. Včerajšnja tekma je v marsikaterem pogledu spominjala na tisto zlato dirko, ko se je drzno reševal v osmini finala, nato pa prav v zadnjem zavoju s podobnim manevrom kot včeraj osvojil naslov. Tokrat je bil v finalu pravzaprav razred zase, že v enem od prvih zavojev je brezkompromisno odpihnil velikega tekmeca Francoza Jeana Frederica Chapuisa in nato vodil vse do cilja, kjer je naposled šestič v karieri na najvišji stopnički zmagovalnega odra poslušal Zdravljico. »Ves čas sem vedel, da sem hiter, priznam pa, da sem se zaradi slabših dosežkov na prvih tekmah pošteno žrl. Ni bilo lahko, a sem bil potrpežljiv, vedel sem, da bo slej kot prej vse, kot mora biti.«

Razplet na zadnjem prizorišču premiernega alpskega toura je bil zanj toliko slajši, ker mu tamkajšnja proga sicer ne ustreza. Je precej tehnično zahtevna, tokrat pa je zaradi zelo ledene podlage od tekmovalcev zahtevala tudi veliko surove moči. In te Flisarju pač ne manjka. »Tu ni dileme, to trdim že vso sezono, toda splet okoliščin te na tekmah lahko hitro pripelje do izpada. Težko je ohraniti mirno glavo, toda tokrat se je vse dobro izšlo,« je razmišljal smučar, a tudi priznal, da je za njim izjemno težak dan. »To je že peta tekma zapored v le 12 dneh. Nič časa ni bilo za regeneracijo in počitek. Vsi smo 'mrtvi', tukaj pa je proga brutalna, polita z vodo, vsi smo imeli velike težave,« je opisoval Flisar, ki je za visoke obete poskrbel že v kvalifikacijah z drugim najboljšim časom, četudi se ni najbolje počutil, dosegal slabe čase na treningih in se težko zbral za tisti nastop. Toda na ledu je blestel in dobil nov zagon, tudi za današnjo še eno tekmo na tej progi.

»Spočil se ne bom, tako kot se ne bodo niti ostali, še zlasti tisti, ki smo bili v finalu. Tudi če bi zdaj mesec dni ležal, bi bil po enem takšnem dnevu povsem povožen. Treba bo spet smučati na moč, a saj smo trenirali za to. Težak dan bo, težji kot običajen ponedeljkov delovnik od osmih do treh,« je še dejal v svojem slogu, preden je nato že dobil nove tekmece za današnjo osmino finala (13.30). Ob njem bodo štartali drugouvrščeni z včerajšnje tekme Nemec Tim Hronek, Avstrijec Johannes Rohrweck in Kanadčan Ian Deans. V skupni razvrstitvi turneje se je Flisar povzpel na četrto mesto in ima še možnosti za preboj v najboljšo trojico, medtem ko je že pred zadnjo tekmo jasno, da bo skupna zmaga odšla najboljšemu zadnjih sezon Chapuisu. Štajerec se zaradi zapravljenega naslova ni obremenjeval, temveč je bil, kljub peklenskemu urniku tekem in potovanj, vesel nove izkušnje. Tekme so si hitro sledile ena za drugo in tako niti ni imel časa premlevati uvodnih spodrsljajev v Val Thorensu, temveč začel korakati nazaj proti vrhu in ga naposled tudi dosegel.