Sprijazniš se, dvigneš glavo in greš naprej

Ljubljana – V poletnem pripravljalnem obdobju se je Boštjan Kline, zmagovalec smuka za svetovni pokal v prejšnji sezoni v Kvitfjellu, počutil dobro kot nikoli prej. A zima je prinesla težave. Večji del sezone je za njim, rezultati so bili pod pričakovanji. Mariborčan, za katerega bodo olimpijske igre v Koreji prve v karieri, pravi, da ima neuspeh tudi dobro plat; uči ga soočanja z razočaranji.

Za smučarja vašega kova je 13. mesto kot najboljša uvrstitev v sezoni gotovo razočaranje. Kako ga premagati in se znebiti težkih čustev?

Težka čustva se pojavijo takrat, ko prideš v cilj ali eno uro po tekmi. Potem se to vse predela, razčisti, ne ostanejo zamere do rezultata, proge, smučanja. Čim prej je treba te misli prebaviti, ostati potrpežljiv in vedeti, da če sem bil enkrat že zraven, sem lahko tudi v prihodnosti. Verjamem v to. Tudi dobro se počutim, zdrav sem, nič mi ne manjka. Sem optimističen.

Odlika največjih asov je, da se poberejo, ko jim ne gre. Eno takšno izkušnjo imate za sabo po poškodbi. Je zdaj to pobiranje drugačno?

Je. Ko si poškodovan, si na dnu. Takrat je bilo zame drugače tudi po psihološki plati. Nisem še imel rezultatov v svetovnem pokalu niti vrhunskega smučanja. Zdaj sem zdrav, vem, da mi ne manjka dosti in samo malenkosti so tiste, ki naredijo razliko. Morda se laiku zdi, da je razlika ogromna, pravzaprav pa je to zgolj majhen premik v tehniki ali glavi. Razmišljam, da je to, kar se mi dogaja, tudi dobro, saj se znam vse bolj soočati z negativnimi čustvi in razočaranji.

Kdaj v sezoni je bilo najtežje za glavo?

Ni bilo prav določenega trenutka, ko bi me udarilo. Ves čas sprejemaš udarce in se boriš. Tako se jih naučiš sprejemati. Če bom vstal, bom. Če ne bom, ne bo konca sveta. Še vedno so tu olimpijske igre, pa naslednja sezona ... Še vedno obstaja tudi življenje, ki ga imaš poleg smučanja, in to ogromno pomeni.

Verjetno je težko, ko po sedmih mesecih priprav prideš samozavestno med tekmece, sezono pa kroji v veliki meri neustrezna oprema. Kaj lahko v tem primeru naredi tekmovalec?

Na mene to ne vpliva toliko. Preprosto se zgodi, se dogaja, nimaš kaj narediti. Vsi delamo napake. Kot serviserji ne morejo narediti popolne smučke, tako tekmovalec ne more popolnega nastopa. Lahko se približaš, popolnosti pa ni. Da smo delali sedem mesecev in zdaj ni nič – na to ne gledam na takšen način. Sprijazniš se, dvigneš glavo in greš naprej. Bile so tekme, na katerih smo »zažgali« smuči. A tudi drugi so jih, denimo Peter Fill. Delamo na tem, da spremenimo stvari. Da skupaj nekaj razvijemo, popravimo in smo vsi boljši – oprema in mi.

Vas snubijo tudi drugi proizvajalci?

Nihče me ni kontaktiral. Do pomladi imam pogodbo s Stöcklijem in o tem nisem razmišljal.

Norveški as Kjetil Jansrud je v intervjuju za Delo povedal, da bi vas rad videl na opremi druge znamke. Vidi vaše rezerve. Kaj porečete na to?

Vsekakor ve, kaj govori. Ampak trenutno ne razmišljam preveč v tej smeri. Tudi če se zalotim kdaj pri tem, to prebavim. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da sem že zmagal s temi smučmi in bil na stopničkah. Določene razmere nam morda ne ustrezajo. Da bi imeli v vseh razmerah dobre smuči, pa moramo vsi skupaj narediti napredek.

Čemu se zdaj posvečate, da bi na tekmah pokazali, kaj zmorete in znate?

Nič posebnega ne razmišljam, kaj bi spremenil. Poizkušam malenkosti na treningih, iščem hitrost v tehniki, kako dobiti hitrost iz zavoja. Pri pripravi iščem občutek, ki sem ga že imel, občutek samozavesti in napadalnost.

Kakšne posledice je pustil padec na treningu v Kitzbühlu?

Fizično ni bilo hudo, malo me je bolela noga. Psihično pa me je bilo nekoliko bolj strah tistega dela, kjer sem padel, predvsem zato, ker mi je »odprlo« smučko in nisem bil neposredno kriv za padec (izvrglo mu je smučarski čevelj iz vezi in zlomilo smučko, op. p.). Predelal sem v glavi tudi to in mislim, da bo vse v redu.

Bližajo se OI. Kako pomembno se vam zdi, da je glava povsem »sčiščena« pred odhodom v Korejo?

Menim, da povsem »sčiščena« ne more biti. Zdi se mi predvsem pomembno, da se zbereš za nastop, osredotočiš na smučanje, ob tem pa izpustiš rezultatske misli. Osredotočiš se na svojo rutino – na ogrevanju, pri pripravi na tekmo ... Delaš samo tisto, kar je takrat pomembno. Skušal bom opraviti rutino, ki mi ustreza, in se osredotočiti na smučanje, potem pa bomo videli, kaj mi bo to prineslo.

Kakšne bodo zadnje priprave, koliko vam bo na poti v Pjongčang pomagal štiridnevni postanek v Dubaju?

Ne vem, kako mi bo to ustrezalo. Eni uberejo takšno pot, drugi so doma, nekateri temu ne dajejo pretiranega poudarka. Kakršenkoli je scenarij, ga sprejmem in se v njem znajdem. Pomembno je, da ostanem osredotočen na pripravo, saj je osredotočenost tista, ki mi bo pomagala do vrhunskega nastopa, dobrega smučanja. Na treningih bom skušal obuditi prave občutke, ki jih potrebujem, in s takšno miselnostjo se bom odpravil na OI. Ne glede na to, kar se bo dogajalo okrog mene. Vsi vemo, da se lahko marsikaj zgodi na OI, da je vse mogoče. Moje želje in sanje ostajajo iste (na začetku sezone je razkril, da si želi kolajno, op. p.). Tisto, kar jih prinaša, pa je smučarska izvedba.

S čim boste zadovoljni?

S tem, da se bom ukvarjal sam s sabo. Da bom naredil dobro pripravo in bom discipliniran. Če bom odsmučal, kakor znam, kakor si bom zamislil, bom zadovoljen.