Svindalova kariera še pod vprašajem

Ko se je po polovici prejšnje zime že zdelo, da ga na poti do tretjega velikega kristalnega globusa ne more več nič ustaviti, je januarja grdo padel na smuku v Kitzbühlu in končal sezono. Poškodba kolena se je izkazala za bolj zapleteno, kot se je sprva zdela – pod vprašajem je bila celo njegova kariera. Še vedno je. »In to si je težko izbiti iz glave,« je dejal norveški smučarski orjak Aksel Lund Svindal, ki se ta konec tedna vrača v beli cirkus.

»Pač nimam sreče? Ne, jaz tako ne razmišljam,« se je odzval po padcu na Petelinjem grebenu, pri katerem si je strgal križno vez, poškodoval meniskus in hrustanec. Ni se spraševal, zakaj se mu je pripetila krivica. Odgovore za dolgotrajno in mukotrpno bolniško, ki se mu je obetala, ni iskal v usodi. Prevzel je odgovornost. »V smuku je vselej prisotno tveganje. Tega se zavedamo vsi tekmovalci in tega smo vajeni. Ena od nalog, ki jo opravljamo v svoji službi, je sprejeti določeno raven tveganja in ob tem premikati lastne meje, da bi smučali najhitreje. Torej, če hočeš zmagati, moraš preseči negativne misli, ki te obhajajo, in dovolj tvegati,« je prejšnjo zimo med spopadanjem z bolečinami razpredal lastnik dveh velikih kristalnih globusov in 11 kolajn z velikih tekmovanj.

Norveški velikan ima za sabo zahtevno obdobje okrevanja, vendar o naporih nikoli ni razpravljal na glas, jemlje jih kot ovire, ki jih je treba preskočiti na poti do novega uspeha. Največje težave mu povzroča poškodovani hrustanec. Prepustil se je zdravniški oskrbi in prisluhnil navodilom osebja v belih haljah. »Zelo previdni so pri napovedih, ne dajejo mi nobenih zagotovil, da bo boljše,« je dejal zmagovalec 32 tekem za svetovni pokal, za katerega se ne ve, ali bo še kdaj dosegel raven, ki jo je držal pred hudim padcem v Avstriji. Med drugim se je lotil zdravljenja z matičnimi celicami. Moral je spremeniti način treninga, zmanjšati količino teka. Na smuči se je vrnil po sedmih mesecih bolniške, zanj je bilo to najdaljše obdobje brez snežnega treninga v karieri.

Pred uverturo sezone v Söldnu je opozoril, da je hitrost, ki jo dosega na smučeh, daleč od tekmovalne. Napredek je bil v tistem obdobju počasnejši od želenega. »Pridobivanje telesne kondicije je potekalo hitreje, kot sem pričakoval. Nista vzdržljivost in primanjkljaj mišične mase v poškodovani nogi tista, ki me zavirata, temveč koleno. Težko je vplivati na to, kar se dogaja v njem. Skušam se odzivati pozitivno, vendar se vselej izkaže, da koleno potrebuje nekaj drugega – to je čas. Pravzaprav še več časa,« je situacijo opisoval 33-letni Norvežan, ki se je pred tem reprezentanci pridružil na jesenskih pripravah v Čilu.

Priznal je, da niti na enem treningu ni smučal »na polno«, prav tako se ni niti enkrat preizkušal na terenu v razmerah, ki jih pripravijo za tekme v svetovnem pokalu. »Po vrnitvi z južne poloble sem umiril ritem. Koleno me je bolelo, zato sem izpustil trening z ekipo doma in v Avstriji. Vendar se je oktobrski premor izkazal za dobro potezo,« je še razkril najizkušenejši v vikinškem moštvu.

V začetku tega meseca se je z reprezentanco podal na severnoameriški sneg, dva tedna so preživeli na Copper Mountainu. To so bile zadnje priprave pred prvimi tekmami v hitrih disciplinah, ki bi jih morala gostiti Kanada in ZDA, a so jih zaradi visokih temperatur in primanjkljaja snega odpovedali oziroma premestili v Evropo. Pridobil je dodaten teden, preden se bo začelo zares. »Kaj to pomeni zame? Cilj je bil nastopiti v Lake Louise. Morda bi bil termin zame prezgoden, ampak še vedno izvedljiv. Vse je bilo odvisno od treninga v Koloradu, ki je bil presenetljivo dober. Smučal sem skorajda vsak dan, se ponovno zabaval s fanti iz ekipe,« je razpredal Svindal, ki si je prejšnji teden privoščil zadnje umirjene dneve.

Pridobivanje hitrosti je zanj še vedno izziv. Prav vsakič, ko se postavi na smuči, se sooča z bolečinami. »Ali sem pripravljen za tekmo? Verjetno sem. Kaj pa za zmago? Verjetno ne,« je razmišljal pred uvodom v novo sezono, ki se bo za tekmovalce v hitrih disciplinah začela v petek v Val d'Iseru. »Vendar pa so tekme za svetovni pokal najboljši trening na svetu, zato, dajmo, začnimo,« je zapisal na facebooku Svindal, za katerega bo to tretja vrnitev po težki poškodbi.

Prvič ga je z belih strmin na bolniško posteljo prikoval grd padec v Beaver Creeku leta 2007, ko si je zlomil nos, ličnico in nekaj zob, utrpel odrgnine na obrazu in 15-centimetrsko ureznino na zadnjični mišici. Drugič pa je izpustil celotno sezono 2014/15 – tik pred premiero v Söldnu, ko si je pri nogometu strgal ahilovo tetivo. Obakrat se je vrnil v šampionskem slogu.

Ko je v polni formi, tekmeci pravijo, da ga lahko premagajo le vesoljci. Bo ta status še kdaj okusil? Ta hip je njegov cilj zdržati na smučeh vso sezono.