Težave na Pohorju, zadnjo besedo ima FIS

Maribor – Izkušeni mariborski prireditelji tradicionalnih ženskih tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju niso imeli brezskrbnih praznikov. Prvi januarski konec tedna se jim obeta 54. Zlata lisica, a priprave jim greni narava. Mrzlih noči ni bilo, zaradi visokih temperatur pet dni niso mogli zasneževati terena.

Zlato lisico so zaradi težav z vremenom štajerski prireditelji v preteklosti osemkrat prestavili na drugo prizorišče. Šestkrat je kot rezervni gostitelj vskočila Kranjska Gora, po enkrat Bad Gastein in Sarajevo. Dvakrat so jo morali odpovedati (1999 in 2011). Po čudoviti izvedbi v minuli sezoni, ki si jo bodo športni ljubitelji zapomnili tudi po uradnem slovesu Tine Maze, in drugem mestu Ane Drev na veleslalomski tekmi leto dni prej, se generalni sekretar OO Zlata lisica Srečko Vilar in njegova ekipa v zadnjih dneh letošnjega leta soočajo z velikimi težavami.

»Vremenska napoved se žal ni uresničila. Ni prišlo do sprememb v temperaturi, ki bi omogočile dodatno zasneževanje. Trenutno stanje je takšno: teren do droga A, kar je malo nižje od slalomskega štarta, je v odličnem stanju. Visoke temperature v mestu niso vplivale na progo, kar je spodbudno. Tudi kakovost snega je zelo dobra,« je Vilar predal sporočilo tehnične ekipe, tisto s pozitivnim prizvokom. Precej večji izziv mariborskim lisjakom predstavlja teren od trikotne jase do cilja. Danes dopoldan bodo tam razgrnili sneg. »Da natančno vidimo količinski primanjkljaj. Hitro se bomo morali odločati, kako naprej,« je razkril, da bo danes precej bolj jasna usoda pohorskih tekem: »Osemdeset odstotkov proge je pripravljene, manjka pa nam tistih dvajset do cilja.«

Kljub trudu organizacijskega odbora in marljivih mariborskih delavcev pa se zaradi trenutnih temperatur in vremenske napovedi poraja vprašanje o rezervnem scenariju. Ob najslabšem razpletu v Mariboru bi se borili, da tekmi ostaneta v Sloveniji, preselili bi ju v Kranjsko Goro, je zaupal Vilar, a hkrati opozoril, da ima zadnjo besedo pri tem Mednarodna smučarska zveza (FIS).

V primeru tekem na podkorenskem poligonu, ki je v zadnjem desetletju trikrat gostil žensko karavano, bi Štajercem na pomoč priskočila ASK Kranjska Gora in lokalna skupnost. Velik izziv pa bi se pojavil pri namestitvah, saj je Kranjska Gora zasedena s turističnimi smučarji. Rešitev bi poiskali tudi na Bledu, razmišljajo organizatorji.

»V četrtek bo na Pohorju snežni pregled opravil predstavnik FIS. Mi bomo podali svoje mnenje, on svoje, končno odločitev bodo sprejeli pri FIS,« je poudaril Vilar in opozoril, da bi bila odpoved najslabša možnost, saj bi vplivala na ugled prireditelja.

Pohorski lisjaki so pri FIS zaradi znanja in uspešnih izvedb sicer dobro zapisani, vendar pa so prizorišča z nizko nadmorsko višino, ki prinašajo (pre)velike izzive, pod drobnogledom vodilnih. Kot je poleti za Delo povedal šef svetovnega pokala za ženske Atle Skårdal, bo nadmorska višina prizorišč vplivala na sestavo tekmovalnega koledarja v prihodnosti. Maribora, denimo, niso uvrstili v delovno različico za sezono 2020/21. Vilar je pojasnil, da ni vprašanje, ali pohorski tekmi bosta v koledarju ali ne, temveč le kdaj ju bodo datumsko umestili. Končna različica bo znana spomladi na kongresu v Grčiji.