Tisti, ki pada, lomi palice, krili z rokami

Smejal se mu je ves svet. Nekateri osuplo, češ: takšni skrajneži zlorabljajo celo dobronamerno Coubertinovo načelo. Drugi nejeverno, češ: tole da spada na nordijsko svetovno prvenstvo? Tretji z naklonjenostjo in simpatijami, češ: prijetna in zabavna poživitev duhamorne tekme v smučarskem teku. Zapomnili so si ga vsi. Bil je zvezdnik youtuba in bo ostal še dolgo. Na njegovem hrbtu se bodo lomila kopja, ko bodo športniki izpolnjevali – ali pa ne – norme za nastope na velikih tekmovanjih.

Dvaindvajsetletnega Venezuelčana Adriana Solana arhiv Mednarodne smučarske zveze (FIS) do letošnjega 22. februarja ni zaznal. Z drugimi besedami: fant iz smučarsko eksotične južnoameriške države, ki uradno premore 12 smučarskih tekačic in tekačev (in, denimo, pet alpskih smučark in smučarjev, drugih zimskih športnikov pa nima registriranih), do takrat še ni nastopil na niti eni preizkušnji pod okriljem FIS. Da je zadostil minimalnim kriterijem, se je dan pred kvalifikacijskim nastopom na nordijskem SP v Lahtiju udeležil tekme nižje ravni na Finskem, a v klasičnem koraku ni videl cilja desetkilometrske proge. Kljub vsemu birokratskih zadržkov za nastop na SP ni bilo, je pa že v kvalifikacijah šprinta v prosti tehniki dokazal, da je razpon njegovega smučarskega znanja v mejah (pod)povprečnega evropskega osnovnošolca, ki se količkaj dobro počuti na dilcah.

Za zmagovalcem kvalifikacij Sergejem Ustjugovom je na 1600 metrov dolgi progi zaostal debelih deset minut (njegov čas je bil več kot štirikratnik Rusovega), za predzadnjim, rojakom Donatom Agostinellijem, pa več kot pet minut. Najbrž je odveč poudariti, da se v izločilne boje ni prebil, je pa sprožil posmeh, zgražanje, a tudi sočutje gledalcev z vseh koncev sveta in si v hipu prislužil ne prav laskav kompliment – najslabši tekmovalec v smučarskem teku vseh časov. Na tekmi FIS je že na startu mahal in krilil z rokami, kot bi muhe ubijal, nato je po ravnini še nekako šlo, hud zalogaj pa so bili zavoji, vzponi in spusti, ob katerih je komajda obstal na nogah (ali pa sploh ne), padal in se pobiral, lomil in menjal palice ter nemočno gledal, kako so tekmeci iz prav tako eksotičnih držav drug za drugim švigali mimo njega.



Na tekmi za SP, na kateri je izstopal že po zelo svojstvenem videzu, saj je imel glavo zavito v modro ruto, svoje koreografije ni spremenil. Med gledalci ob progi jih je bilo malo, ki ne bi prasnili v smeh ob njegovih začetniških akrobacijah, ki so vzbujale pomilovanje. Toda če drugega ne, do cilja je opotekajoči »venezuelski Eddie the Eagle« z močno voljo in neizmerno vztrajnostjo vendarle pritekel – zadihan, upehan, vendar z nasmeškom. Za fanta, ki pred tem sploh ni stal na snegu, temveč je vadil izključno na rolkah, niti ne tako slabo. »Od tod do olimpijskih iger,« se je namuznil v pogovoru za norveški tabloid. »Prve sanje so se mi že uresničile. Ta izkušnja me bo spodbudila, da bom vadil vsak dan več in vedno bolje,« je pristavil.

Pred Lahtijem bi treniral mesec dni več, kar pa mu je preprečil njegov videz, barva kože, zaradi katere je moral v Parizu skozi pravcato odisejado. Na poti proti Švedski, kjer je želel narediti prve vadbene korake tudi na snegu, so francoske oblasti med čakanjem na letalo posumile, da ni ravno to, za kar se je predstavljal, torej športnik, temveč so v njem ugledale ekonomskega migranta. »Ko sem jim 19. januarja v Parizu vse lepo pojasnil, so se mi smejali v brk in se zaklinjali, da v Venezueli smučanje ne obstaja. Ker sem imel v žepu zgolj 28 evrov, so me obtožili, da sem ekonomski migrant, ki bi rad zaradi nizkega standarda ušel iz domovine. Francozi so bili, zgolj zaradi videza in potnega lista, do mene diskriminatorni,« je sedmi sili potarnal Solano, ki mu ni pomagalo niti potrdilo, da ima pokrite stroške tako za trening na Švedskem kot za nastop na svetovnem prvenstvu. Nazadnje se je dobro izteklo, venezuelski konzulat mu je zagotovil novo letalsko vozovnico in še pravočasno se je znašel v Lahtiju, kjer si danes prvenstva brez njega ni mogoče predstavljati. Številni posnetki z njegovim ponesrečenim plesom na tekaških smučeh so na medmrežju privabili že več kot pet milijonov ogledov.