Treba bo na dolgo in potrpežljivo pot

Ljubljana – Ko je moška skakalna karavana pred dvema letoma zapuščala Nižnji Tagil – lani to prizorišče ni gostilo tekem svetovnega pokala –, je bil med najbolj zadovoljnimi Peter Prevc. Njegov iztržek je bil namreč izjemen, saj je najprej osvojil 2. mesto, drugi dan pa je zmagal, to je bila njegova sezona, ki jo je kronal z zmago v skupnem seštevku svetovnega pokal. Ob vrnitvi v Nižnji Tagil je stanje precej drugačno.

Uvodna postaja svetovnega pokala v Visli se ni razpletla po Prevčevih željah, saj je osvojil zgolj 20. mesto (in bil s tem najboljši Slovenec na Poljskem), v Ruki je bil še slabši, 23., a vendarle se je iz Finske vrnil z boljšimi občutki. »Forma je v bolj počasnem vzponu. Na Finskem sem v posameznih skokih nabral lepe občutke, dosegel že kar nekaj metrov. A ni tako, da bi v celem dnevu dva najboljša štela v skupni rezultat, kar bi bilo mogoče kdaj kar v redu. Če pogledamo samo uvrstitve, te ne kažejo napredka, a skoki so bili veliko boljši kot v Visli. Bili so že takšni, da nekaj štejejo, kar daje mirnost, bo pa to seveda treba prenesti na tekme,« razmišlja Prevc, ki je v Ruki kazal dva obraza. Na drugem petkovem udarnem treningu je imel denimo prvo daljavo in tretjo oceno (in bil nato veliko slabši v kvalifikacijah), v sobotni poskusni seriji drugo daljavo in osmo oceno, v nedeljski poskusni pa četrto daljavo in drugo oceno. V prvi seriji posamične tekme je bil nato 25., v drugo je torej pridobil dve mesti.

»Na tekmi se prikradejo napake, ki se ne bi smele. Na Finskem se je tako zgodilo, da je bil skok dober, a prepozen ali pa sem bil točen, vendar nisem zadel v pravo smer odskoka. Med tema dvema možnostma sem igral 'pingpong'. Večkrat ko se bodo zdaj ti dobri skoki ponovili, se bo počasi tudi lepše vse sestavilo in potem bom tudi bližje najboljšim,« razmišlja o svojih napakah, ob katerih ga za zdaj še ne grabijo jeza, živčnost, nestrpnost. »A če se bo to ponovilo še nekaj vikendov, bom gotovo tudi že jezen. Zdaj si še rečem, da sem bil dvotretjinsko uspešen, in upam, da bom ob naslednji priložnosti dobro zapolnil tudi tiste dele, ki štejejo. To je motivacija za naprej,« pravi najstarejši od bratov Prevc, ki je v veliki meri že prečrtal možnost preskoka z ene ravni na drugo in se sprijaznil s tem, da bo treba na dolgo in potrpežljivo pot.

Če bi se dalo, pa bi se seveda z veseljem nalezel nekaj sproščenosti Jerneja Damjana, presenetljivega zmagovalca Ruke. »Res bi se bilo dobro navzeti sproščenosti, dobrovoljnosti, da se obremenjuješ s čim manj stvarmi in si na skakalnici zato, da skačeš in uživaš. Jernej me je sicer na Finskem precej presenetil, saj takšnega rezultata od njega nisem pričakoval. Vedel sem, da dobro skače, saj sem ga pred Vislo videl v Kranju, nisem pa razmišljal o tem, da je sposoben skočiti povsem na vrh. Res je skakal mirno, z zelo lepo tehniko in ko čakaš v izteku skakalnice, na vrhu pa je le še Slovenec, ki potem skoči v območje laserske črte, je to res lepo. Zelo sem bil vesel zanj,« je še dejal Prevc.