Tudi s tremi zmagami v Planici sezona ne bi bila dobra

Ljubljana – Peter Prevc je pred letom dni poskrbel za popoln planiški praznik. Na treh posamičnih tekmah je vpisal dve zmagi in eno 2. mesto, še enkrat je bil drugi z ekipo, najslajše je nato prišlo na koncu – mali globus za zmago v poletih in veliki za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Tokrat se scenarij ne more ponoviti, o Planici, sezoni in norveški turneji pa je razmišljal na vlaku Ljubljana–Jesenice.

Pred vami je zadnji tekmovalni konec tedna, ki bo močno drugačen od lanskega ...

Vsekakor je letos vse malo drugače. Malo manj je evforije, kot je je bilo lani. Ne vem, zakaj. Morda zato, ker rezultati niso tako dobri. A na vlaku je vse isto – od Ljubljane do Jesenic govorim, kaj bo, kaj se bo zgodilo … Je pa Planica zagotovo eden od tistih krajev, kjer se vsi skakalci radi ustavimo. Zanimivo, da se je med tekmovalci že v Trondheimu več govorilo o Planici kot denimo o prihajajočem Vikersundu. Ko smo bili vsi skupaj na letalu, si z vseh strani slišal omembo Planice, ko si bil na kosilu, si poslušal enako … To se mi je zdelo zelo nenavadno, glede na to, da nas je vendarle prej čakal še Vikersund.

No, o Vikersundu se je nato vseeno veliko govorilo.

Ja, o Vikersundu se je nato spet veliko govorilo, ker je bilo tam zelo dobro vzdušje, vladale so dobre razmere. No, s slednjimi je bilo tudi malo smole.

Kako pa ste doživeli sobotno serijo, ko sta v zelo kratkem razmaku padla dva svetovna rekorda, kar ni ravno pogosto?

No, tudi leta 2005 so se v Planici rekordi popravljali eden za drugim, preden se je Janne Ahonen »razpacal« v izteku skakalnice. Ko ostali tekmovalci spremljamo rekord prek televizije, navdušenje kar raste in raste, ne glede na to, iz katere države prihaja rekorder. Vsakomur privoščiš, ker uživaš v tem, kaj mu je uspelo. V naši karavani vsak privošči vsakomur.

Veliko govora je bilo o tem, ali je Stefan Kraft podrsal ali ne. Vaše mnenje?

Meni se zdi, da ni podrsal. Se mi pa zdi, da se lahko podrsavanje oprosti, če človek skoči 253 metrov.

Je to zdaj končna meja letalnice?

Lahko bi rekli, da je to maksimalna dolžina, pri kateri se da pristati. Lahko bi skočili še meter dlje, a bi težko pristali. V Vikersundu se namreč radius pri tej daljavi zelo hitro prelomi in konča. Že zato moraš biti tam vrhunski skakalec, da lahko sploh pristaneš. Če bi ti le veter pomagal, bi imel tam gotovo preveč hitrosti, da bi se lahko obdržal na nogah.

Kako pa bi na splošno ocenili norveško turnejo? So šli prireditelji v želji po spektaklu predaleč, je bilo za vas, tekmovalce, prenaporno? Deset dni, vsak dan pa naj bi štel najmanj en skok?

Meni je bilo všeč, da so vsi skoki šteli, tudi kvalifikacijski, saj s tem prisiliš vse skakalce, da sodelujejo. Ves čas se tudi seliš, ves čas si v gibanju. Enkrat sem se zjutraj zbudil, pa sploh več nisem vedel, v katerem kraju sem, v katerem hotelu sem. Morda je bilo to tudi posledica tega, da so bili vsi hoteli bolj ali manj enaki, sobi v Trondheimu in Vikersundu sta bili malodane identični. To je bilo kar presenečenje. Ritem je bil zanimiv, organizacija odlična, sploh glede na to, da so nam prireditelji nekje tudi prenašali opremo od hotela do hotela. Tekmovalci smo bili torej na boljšem kot na kakšni drugi turneji.

Vaši poleti so bili dobra napoved za Planico.

Moji poleti so bili spodbudna popotnica za Planico. Če se še malo izboljšam, bi bilo lahko vse skupaj zelo v redu. Predvsem pa je treba iti na letalnico s trezno glavo.

Kako vidite razplet dvoboja med Kraftom in Stochom?

V bistvu je Kraft v Vikersundu pokazal šibkost. Nekajkrat mu ni uspel takšen vrhunski skok kot prej na tekmah. A on se zna zelo hitro spočiti. Ve, kako odklopiti glavo. Stoch je že bil v tej vlogi, boril se je že za globus, zato ima te izkušnje. Za oba bo Planica zelo stresna. Vem, kako je to. Se mi pa zdi, da je Kraft trenutno v zraku malenkost boljši, zato bi stavil nanj.

Tudi vi ste še vedno v igri za globus, v razvrstitvi poletov.

To že. A glede na to, kakšne predstave kažejo Kasai, Stoch in Kraft, je zelo težko, da bi zaostali za mano, tudi če bi zmagal.

Ste v minulih dneh kaj podoživljali lanske dogodke iz Planice?

Ne, razen zdaj z vami.

Kako pa mislite, da bo vse skupaj videti letos?

Mislim, da bi lahko bilo zelo podobno. Ljudi sicer ne bo toliko, evforije tudi ne. A štadion bo še zmeraj poln. Predvsem Poljakov bo ogromno, tako da bodo morda nadomestili tiste Slovence, ki se letos ne bodo odpravili v Planico. Vzdušje bo tako še zmeraj eno boljših v svetovnem pokalu.

Kako pa je z vašimi baterijami?

Še so polne.

Jih domači teren še dodatno napolni?

Da, vsekakor. Po eni strani ti pomaga to, da imaš za opraviti več stvari. Posledično si zvečer bolj utrujen, prej zaspiš in se nikoli ne mučiš s tem, da ne bi mogel zaspati. Zato si zjutraj vselej spočit. Ko prideš v Planico, zaslišiš brnenje navijačev, trobelj, vsega in se preprosto prepustiš dogodku. Ko prideš na vrh naleta, pa ti navijaška evforija pomaga, da se še dodatno zbereš, osredotočiš, odklopiš vse to …

Lanska Planica je neponovljiva, s čim pa bi bili zadovoljni tokrat?

Najbolj zadovoljen bi bil, če bi poletel res daleč in se ustavil v izteku, ko bi bila navijaška evforija na vrhuncu. To so res trenutki, ki jih kot skakalec ne pozabiš. Je pa res, da se mora to zgoditi samo od sebe. Če tu polet izsiljuješ, se lahko podaljša do Jesenic ...

Lani ste jezdili na zmagovitem valu. Se vam letošnja sezona kaj bolj vleče? Že komaj čakate, da bo konec?

Zmeraj sem mislil, da se slabša sezona vleče kot pri norcih. A v bistvu gre še hitreje mimo. Skočiš, pa ti ne gre in takoj čakaš na novo priložnost, ko boš to na skakalnici popravil. A potem, ko ti ne uspe, pa ne uspe, pa ne uspe, se ustaviš. Pol sezone je mimo in si rečeš: 'Ja kaj sem pa naredil?' Tudi ko se ozreš nazaj, ni nobenega stop znaka pri sezoni, kjer bi rekel, da se je zgodila kakšna dobra stvar. Ko tako pogledaš, ugotoviš, da si bil povsem neopazen.

Torej si želite, da bi se naslednja sezona bolj vlekla?

Ja, za naslednjo sezono bi bilo zanesljivo dobro, če bi se malce bolj vlekla; da imaš dobre rezultate, da uživaš na tekmi, da se zgodijo dobre stvari.

Bo z vidika priprav na naslednjo sezono finale v Planici kakorkoli pomemben?

Tudi če bi dvakrat posamično zmagal, uspeh pa bi ponovili še na ekipni tekmi, ne bi mogel reči, da je bila sezona dobra. Je pa res, da je bila ta sezona šok, stresna. Bo ogledalo, da vidimo, kaj smo morda v pripravah naredili narobe, da lahko to pred naslednjimi pripravami popravimo oziroma izboljšamo.

Pa že veste, kaj bi popravili ali izboljšali? Ste že kaj analizirali?

O tem bomo kasneje.