V Pjongčangu vse pripravljeno za prihod slovenskih olimpijcev

Ljubljana – V Pjongčangu je vse pripravljeno za prihod slovenskih olimpijcev, med katerimi bodo prvi v Južno Korejo, kjer so ta čas že štirje predstavniki OKS, v soboto pripotovali biatlonci. Težav z nastanitvami, s kakršnimi so se spopadli športniki na poletnih igrah v Riu in pred tem na zimskih v Sočiju, v Pjongčangu ne bo.

Ekipa na OKS je že zelo utečena z olimpijskimi projekti, pri čemer so zimske igre nekoliko večji zalogaj kot poletne. Težje je zaradi logistike, več je opreme, posebno ker bo nastopila tudi hokejska reprezentanca (skupaj je opreme nekaj več kot deset ton, največ, 138 kosov oziroma 3,8 tone je imajo alpski smučarji, strošek zanjo pa bo okoli 90.000 evrov) organizacija je zahtevnejša, slovenski športniki bodo živeli v dveh vaseh, hokejisti bodo nastanjeni na obali, preostali v gorski vasi. »Ena večjih težav je bilo pomanjkanje namestitev v gorskem delu. Kraj je majhen, zato so namestitve hitro zakupile različne skupine. Srečo smo imeli, da smo se s Kolektorjem odločili za slovensko hišo, saj smo samo zato dobili dodatne sobe. Če ne bi bilo hiše, ne bi dobili ničesar,« pojasnjuje v. d. generalnega sekretarja OKS in pomočnik vodje odprave Francija Petka Blaž Perko. Pri progah za hitre discipline, ki so nekoliko stran, so zakupili še dva apartmaja (ko se je še pričakovalo, da bo nastopila Ilka Štuhec kot glavno slovensko orožje), a je zaradi odročnosti nekaj težav s prehrano.

MOK tokrat ni verjel na besedo

Da bi športnike pričakale nedokončane namestitve kot nazadnje v Sočiju in Riu, ni strahu. »Mednarodni olimpijski komite je tokrat s svojo ekipo preverjal novogradnje, opravil je stresne teste, medtem ko so v Riu zgolj vprašali odgovorne, ali vse deluje, kot mora, potem pa se je dogajalo, kar se je,« pravi Perko, ki se je v pripravah na OI nekajkrat odpravil v Pjongčang. Ena od težav, na katero je naletel, je bila komunikacijska, saj so se znotraj prireditvenega odbora ljudje menjavali, dolgo so potrebovali, da so se odločili za zunanje sodelavce, ker je to zelo hierarhična družba. »Nekatere informacije smo dobili nekoliko pozneje, a ker imamo veliko izkušenj, se znajdemo,« pojasnjuje Perko ter dodaja, da so na OKS poskušali izkoristiti vse možnosti, da bi športnikom omogočili čim več spremljevalcev, da bi bil položaj čim bolj podoben svetovnem pokalu.

Celoten projekt ZOI 2018 bo OKS stal okoli 1,7 milijona evrov, kar je približno 200.000 evrov več kot pred štirimi leti, ko je bilo športnikov 66, spremljevalcev pa 84. Takrat so imeli tudi čarterske lete, zdaj teh možnosti ni, zato bodo vsi potovali z rednimi linijami. Soči je sicer prinesel tudi en »prijeten« strošek, namreč visoko izplačilo za kolajne, saj so jih naši športniki osvojili kar osem, po dve zlati in srebrni ter štiri bronaste. »Težav z izplačilom nismo imeli, saj so pomagali tudi sponzorji, prav tako imamo določbo v pogodbi z opremljevalcem. Tudi tokrat sicer zlata kolajna prinaša 20.000 evrov, srebrna 17.500 in bronasta 15.000, trenerski ekipi pripada 80 odstotkov tega zneska. Mislim, da imamo možnosti za nekaj kolajn, kakšnih ultra presenečenj pa do zdaj pri nas ni bilo, če izvzamemo Urško Žolnir, ki je v Atenah osvojila odličje kot rezerva. Mislim, da so kandidati za kolajne že preverjeni asi,« še pravi Perko, ki prav veliko slovenskih navijačev na igrah ne pričakuje.