Tiskane izdaje
Trenutno najobetavnejši član ljubenskega kluba je tudi najobetavnejši smučarski skakalec v Sloveniji. Sedemnajstletni Timi Zajc iz Hramš je razred zase v domači mladinski konkurenci, osvojil je prav vse možne naslove državnih prvakov: najboljši je bil v kategorijah od devet do 16 let, lani pa je v absolutni kategoriji zmagal poleti in pozimi. V SSK Ljubno je skupaj s štirimi sotekmovalci iz ŠD Vizorje prišel leta 2015. »Odšel sem zaradi boljših razmer in trenerjev v novem klubu. Dobil sem štipendijo, veliko opreme, zato so bili starši precej razbremenjeni, tudi s trenerjem Miho Sušnikom sva se odlično ujela,« odločitve ne obžaluje Zajc, ki si bo v konec tedna v Zakopanah skušal priskakati svoje prve olimpijske igre. »Ne bom pretirano jezen, če mi ne bo uspelo, seveda pa se bom potrudil po najboljših močeh.«
Timi Zajc je osvojil prav vse možne naslove državnih prvakov. Foto: Matevž Peršin/SZS
Zajc ni prvi tekmovalec zgornjesavinjskega kluba, ki se je prebil v svetovni pokal. Med letoma 2002 in 2012 je v njem nastopal Primož Pikl, med drugim olimpijec iz Vancouvra 2010. Zajc sicer večino časa preživi v Kranju, kjer v sklopu državnega panožnega nordijskega centra obiskuje trgovsko šolo. »Med tednom sem v dijaškem domu, med vikendi pa na tekmah, tako da Ljubnega ne vidim pogosto. Tam sem večkrat pred sezono, ko ni toliko tekem.« V preteklosti na Ljubnem ni le treniral, temveč je aktivno sodeloval na tekmi svetovnega pokala – za ženske: »Dvakrat sem bil predskakalec. Ker takrat še nisem skakal na velikih tekmah, sem bil zelo presenečen nad odličnim vzdušjem, ki so ga pripravili navijači. Letos sem že malo predober, da bi opravljal to vlogo, sicer pa tudi nastopam v Zakopanah.«
Zajčeva odločitev, da prestopi v SSK Ljubno, ni bila nikakršno naključje. Kraj s približno tisoč prebivalci namreč vztrajno postaja – oziroma je vmes že postal – glavni skakalni center v vzhodni Sloveniji, med drugim ima status državnega panožnega centra.
Da Ljubenci ne le prirejajo tekme, temveč tudi vzgajajo mlade skakalne upe, je pred leti poskrbel Rajko Pintar. Na Ljubno je kot ravnatelj osnovne šole prišel konec sedemdesetih in hitro »padel« v smučarske skoke. Odtlej je opravljal vse mogoče funkcije v klubu, izogibal se je le strokovnim zadevam, ker nikoli ni bil smučarski skakalec. Danes je predsednik prireditvenega odbora tekme za svetovni pokal in generalni sekretar kluba: »Ko smo leta 2006 začeli organizirati tekme celinskega pokala, v Sloveniji tekmovalno nismo pomenili veliko. Odločil sem se, da morajo iti organizacijski in tekmovalni uspehi vzporedno. Začeli smo pospešeno delati z mladimi, kar se danes obrestuje. Ta trenutek imamo šest mladincev – nihče še ni dopolnil 18 let –, ki so v svojih kategorijah v slovenskem vrhu. S to mladinsko zasedbo smo na članskem državnem prvenstvu osvojili drugo mesto.«
Rajko Pintar: »Odločil sem se, da morajo iti organizacijski in tekmovalni uspehi vzporedno.«
Brez denarja v vrhunskem športu kajpak ne gre. »Zelo smo zadovoljni s podporo občine, a brez sponzorjev KLS Ljubno in BTC teh rezultatov ne bi mogli doseči,« pravi Pintar, ki poudarja predvsem pomen vlaganja v moderno infrastrukturo: »Konkurenčni smo najboljšim skakalnim centrom na svetu. Spomladi začnemo s preplastitvijo skakalnice, zato smo na FIS že napovedali preliminarno kandidaturo za poletno veliko nagrado za ženske«.
Dobre razmere za delo se poznajo na uspehih skakalcev. Le vprašanje časa je, kdaj se bo še kdo iz ljubenskega kluba Zajcu pridružil na tekmah svetovnega pokala. Pintar je izpostavil Žaka Mogela, drugega prejšnji konec tedna na tekmi FIS v Planici, Medarda Brezovnika ter brata Presečnik, Lenarta in Jerneja. »Za naslednjih sedem let bomo gotovo ostali drugi ali tretji najmočnejši klub v Sloveniji. Osebno menim, da se lahko povzpnemo tudi povsem na vrh,« Pintar za konec ni skrival visokih, a uresničljivih ambicij.
