Z Ilkinimi rezultati so se vrata še bolj odprla

Ljubljana – Filozofija ekipe najboljše smukačice minule zime Ilke Štuhec ostaja v pripravah za olimpijsko sezono ista kot v prejšnji: štartali ne bodo na lovorike, temveč na vsako tekmo posebej. Raven motivacije 26-letne Mariborčanke je visoka, želela pa bi si več miru in časa zase, pravi njen trener Gregor Koštomaj.

Ko zdaj pogledate z razdalje, kakšne so bile posledice naporne, a zelo uspešne zime za vas, Ilko in celotno ekipo?

Razumljivo je, da se je čez čas pojavila psihična utrujenost od naporov, uspehov in dodatnih aktivnosti. Ilka je potrebovala nekaj dni, da je prišla k sebi. Vmes smo bili dvakrat na snegu in vse je super delovalo. Zdaj izgleda regenerirana, pravi počitek pa pravzaprav šele prihaja po 1. juniju, ko bomo imeli za sabo zadnji snežni trening. Tudi drugi člani smo si napolnili baterije, doma pri družinah.

Sezona si je zaslužila oceno 5+. Kaj ste ugotovili, ko ste potegnili črto in naredili analizo: kje je še prostor za napredek?

V določenih tehničnih delih je mogoče več »iztisniti« iz materiala, na tem bomo dosti delali. Ne popuščamo s strategijo širokega spektra, kar pomeni, da poleg hitrih disciplin delamo tudi na slalomu in veleslalomu. Malo več se bomo skušali ukvarjati s skoki in prehodi čez prelomnice, da bo pri tem povsem suverena in si bo popolnoma zaupala. Drsalni deli so dosti v redu, tudi drža. Smo pa bili v tem času tudi z opremljevalci, gredo nam naproti. Nadejam se, da bomo pri opremi povsem konkurenčni.

V kakšni fazi priprav ste zdaj?

V kondicijskem smislu so na sporedu zdaj regeneracijske zadeve z dodatnimi aktivnostmi, s katerimi skušamo popestriti vadbo, da ne bi bila suhoparna. Ni pa še to na polno, saj gremo dostikrat na sneg. Konec meseca bomo trenirali 12 dni na ledeniku Kaunertal, vadili bomo vse discipline. Upamo, da bodo razmere čim boljše. Poleti so v načrtu tudi priprave v Čilu, ki smo jih lani opravili s slovensko moško reprezentanco. Podobno bo tudi letos, najprej bomo dva tedna sami v El Coloradu, ukvarjali se bomo s tehniko in pripravo za hitre discipline, potem pa bomo s fanti dva tedna smučali v La Parvi, poudarek bo na hitrih.

Pripravljate se za sezono po najboljših Ilkinih predstavah v karieri, ki bo hkrati olimpijska, obe dejstvi sta gotovo velik izziv za ekipo. Ste morali za pripravljalno obdobje nadgraditi načrt dela? Ali vse poteka po preverjenem receptu?

Preverjenega recepta ni. Ko smo enkrat preveč odvisni od dejavnikov, na katere nimamo vpliva, kot so vreme in razmere, o tovrstnem receptu ne moremo govoriti. Letos skušamo narediti drugačen program z menjavo terenov in aktivnostmi, ki držijo motivacijo na visoki ravni. Menim, da s tem dosežemo tisti plus, ko lahko potem tekmovalca izžameš do konca. Ilkina raven motivacije je visoka. V tem oziru smo trenirali na smučiščih, kjer v preteklosti še ni vadila, v Laaxu in Livignu. Nekatere stvari pa morajo ostati enake, zaradi narave športa ne gre drugače. Pri kondiciji določenega ne moreš izpustiti, trudimo pa se s popestritvami.

S kom se je merila na obeh snežnih treningih?

V Švici smo bili sami, v Italiji pa nekaj dni s Kanadčankami. Na Kaunertalu se nam bo morda kakšen dan priključil italijanski smučar Christof Innerhofer.

Opažate, da okolica, torej opremljevalci in druge ekipe, Ilko po lanskih uspehih obravnava drugače? Je lažje pridobiti, denimo, terene za trening? Se odpira več vrat oziroma se bolj na široko odpirajo?

Z opremljevalci smo imeli že prej dobre odnose in podporo. Z rezultati pa so se vrata še bolj na široko odprla, bolj so dostopni, veliko bolj gredo naproti našim željam. Na pripravah v Švici in Italiji so nam na terenih šli zelo na roko, veliko so nam pomagali. Opažamo pa tudi drugo plat uspehov, ki bolj skrbi in s katero se je treba bolj ukvarjati. To je pozornost, ki jo doživlja na vsakem koraku. Doma skoraj ne more več niti v trgovino, nima miru. To morda najbolj pogreša, da se lahko ukvarja sama s sabo, se osredotoči nase, svojo zbranost. Omenjeno zahteva kompromis – nekaj časa moraš biti na voljo, nekaj pa ga potrebuješ zase. Išče to mejo.

Ekipa se je po koncu sezone okrepila z novim članom Luko Križajem. Kako se je vklopil?

Priden je in deloven, nič mu ni težko. Jasno pa je, da potrebuje čas, da bo razumel nas in pa mi njega. Tudi mi smo se kot ekipa lovili nekaj časa. Izgleda pa, da smo se prav odločili.

V predolimpijsko zimo boste vstopili torej z dodatnimi močmi. Kako boste tempirali formo? Boste merili na veliki globus ali olimpijsko kolajno?

V smučanju je težko natančno načrtovati zadeve na eno tekmo oziroma en teden. Skušali bomo biti čim bolj fit in zdravi na OI. Po mojem mnenju ne gre tako, da pred OI ne pokažeš ničesar, potem si pa tam vrhunski. Treba bo mirno in s samozaupanjem štartati v sezono, iz tekme v tekmo dvigovati samozavest in prenesti to formo na OI. Potem pa zaključiti podobno, kot smo v prejšnji zimi.