Z motorjem na Grobnik, preden potrka zima

Zjutraj je treniral v Planici, popoldne je bil že na kranjskem štadionu. Med letošnjimi pripravami mu je družbo na atletski stezi pogosto delala hči Pika: »Toliko je že velika, da se vse zmeniva.« Lani se je »pretreniral«. Prosti čas med treningi je zapolnil z dodatno vadbo. »Nisem več čutil utrujenosti, ampak potrebo po treningu – kot bi se zasvojil s količino,« je povedal Robert Kranjec.

Zelo živahno je bilo na kranjskem štadionu ob olimpijskem bazenu, ko je najizkušenejega slovenskega smučarskega skakalca Roberta Kranjca na kondicijskem treningu obiskala Nedelova ekipa. Skupine otrok in mladostnikov so vadile svoje discipline, za trening so se ogrevali nogometaši. Med vsemi je izstopal mladenič v živo oranžni vetrovki: sonožno je preskakoval nizke in visoke ovire, v zrak metal medicinko, se podajal v hitre šprinte, delal vaje za trebušne mišice in se kot žvečilni gumi raztezal z utežjo na hrbtu: »Ne, tudi ko se po premoru vračam h kondicijski vadbi, mi ni težko. Seveda pride kakšen zahtevnejši teden, predvsem takrat, ko je treba več poudarka dati telesni pripravi in smo vsi utrujeni, a tudi to premagamo. Nikoli se ne zasitim. Če je kriza, najdeš razvedrilo; letos smo v bazenu igrali vaterpolo, zdaj nas čakajo kondicijske priprave na morju, skratka, vedno se kaj dogaja, ni monotono,« je Kranjec opisal vadbene dneve. Pravi, da ni vaje, ki je ne bi maral, edino, kar pogreša, je igra. »Nogometa ne igramo več zaradi tveganja poškodb, omejili smo tudi odbojko,« je povedal.

Kondicijske priprave za novo zimo je začel konec aprila: »Do zdaj smo delali bazo, kmalu pa bomo začeli vadbo spuščati. Najbolj naporno je junija in julija, ko imamo trening dvakrat na dan. Takrat količinsko naredimo največ.«

Zbuja ga hči Pika

Ko je v pripravljalnem obdobju doma, ga namesto budilke zbuja dveinpolletna hči Pika. »Med 6. in 7. uro sva na nogah. Odpeljem jo v vrtec, nato pa se odpravim na trening. Domov se vrnem okrog 11. ure, na vadbi pa sem spet od tretje popoldne. Letos sem pogosto na štadion vzel tudi Piko. Super je, da preživiva tudi tako več časa skupaj, ko sem v Sloveniji,« je spregovoril o živahni deklici.

Pa rituali in prehrana? »Dan začnem s kavo. Kakšen bo zajtrk, je odvisno od dneva, ki me čaka. Če dopoldne ni naporno, poskušam jutranji obrok izpustiti ali pa pojem banano. Ko smo na pripravah ali tekmah, si postrežem z žitaricami. Za kosilo počakam, da pride Špela iz službe in jemo skupaj. Če tako ne gre, jem sam opoldne. Večerji se poskušam izogniti,« je razložil zmagovalec petih tekem za svetovni pokal in lastnik ekipnega olimpijskega brona.

Koliko časa potrebuje, da na prvih treningih na smučeh po daljšem premoru začuti prave občutke v zraku? »Letos mi je to uspelo kar hitro, v nekaj dneh. So pa bila obdobja, ko jih vse poletje nisem začutil. Odvisno je od počutja, kaj si postaviš kot cilj in kako si zamisliš poletne treninge – ali daš poudarek kondiciji in se ne osredotočaš na skoke ali pa si zbran na skoke,« je razmišljal Kranjec, ki v pripravljalnem obdobju ponavadi opravi 400 do 500 skokov. Ta čas je blizu številke 350.

Na tekmah za poletno veliko nagrado se je izkazal s tremi drugimi mesti. »V konkurenci res ni bilo vseh boljših tekmovalcev, vendar jih je bilo na vsaki nekaj iz najboljše deseterice v svetovnem pokalu. Videl sem, kam približno sodim. Rezerve so še, upam, da bom odpravil napake in lepo štartal v zimo,« si je zaželel leteči Kranjčan, ki skače z 254 cm dolgimi smučmi, v sezoni pa zamenja največ osem kombinezonov. Kot zanimivost: eden stane 450 evrov.

Z nahrbtnikom po svetu

Ko nastopi tekmovalna sezona in je 100-odstotno osredotočen na skoke, se ponavadi umakne od trušča in ljudi, okoli sebe potrebuje mir. Ko je zime konec, se najraje sprošča na motociklu in z ustvarjanjem; riše in fotografira. »Na motorju sem letos preživel kar nekaj časa, na stezo na Grobnik pa grem čez 14 dni, ko bom prost. Če govoriva o risanju, sem nazadnje prijatelju za rojstni dan naslikal njega na motorju. Najprej skiciram, nato nanašam barve na platno. Najljubši fotografski motivi? Fotografiram vse, kar opazim zanimivega,« je razkril.

Fotoutrinke najraje lovi na potovanjih. Pa ne na tistih med tekmovalno zimo, ampak ko si z ženo Špelo oprtata nahrbtnika in raziskujeta svet. Najraje spoznavata Azijo, bila sta tudi v Afriki. »V Afriko sva šla načrtno zaradi Pike, to ni bilo popotniško raziskovanje (Kranjčeva sta posvojila temnopolto deklico, op. p.). Največ mi je potovanje dalo v Indiji. Če bi mi prvi dan kdo ponudil letalsko vozovnico za Slovenijo, bi šel domov. Kulturni šok je res velik, sploh ker sva bila dva tedna v osrednji Indiji. Ko se navadiš okolja in ljudi, postane super. Ta država ima neki poseben čar, ljudje so drugačni, čeprav je veliko revščine, so srečni. Azijci te ne vidijo kot vrečo denarja kakor v Afriki, kjer te zato drugače sprejemajo, grdo te gledajo. Afrika pride na vrsto, ko bo Pika večja,« je 34-letni sogovornik pobrskal po popotniških spominih. Užival je tudi na Filipinih, v Indoneziji in Maleziji.

Na potovanje v Malezijo sta vzela tudi hčer. Koliko se je življenje spremenilo, odkar njuno življenje bogati prikupna malčica? »Popolnoma. Zanimivo je, kako postaneš pozoren na nekatere stvari, ki jih prej nisi opazil. Kar se ti je nekoč zdelo nepomembno, je zdaj pomembno. Spoznaš tudi, da se je nesmiselno ukvarjati s tistim, kar se ti je nekoč zdelo pomembno,« je še poudaril ponosni očka.