Z visokimi cilji ni nič narobe

V trinajstih letih, odkar poročam s smučarskih tekem za pokal Vitranc, tako lepega navijaškega razpoloženja v podkorenski ciljni areni kot letos še ni bilo. Toliko ljudi, okrog 15.000, se še ni zbralo. In tako glasni niso bili nikoli prej. Prireditelji, ki ničesar ne prepuščajo naključju, so za 57. izvedbo promocijsko pokrili soseščino, predvsem koroško regijo. Na roko jim je šlo tudi dejstvo, da sta bili kranjskogorski tekmi po olimpijskih igrah v oddaljeni Aziji in pred finalom sezone na Švedskem najbližja destinacija državam, ki so najbolj zveste alpskemu smučanju. Ni pa to bil edini razlog za velik obisk.

Če smo se vse od konca dobe Jureta Koširja spraševali, kdaj bo pokal Vitranc spet dobil domačega junaka, sta nam letos Žan Kranjec in Štefan Hadalin postregla z odgovorom. Kranjec, ki je premierno v karieri nastopil kot veleslalomist elitne sedmerice, je prvič tudi odkrito povedal, da napada stopničke, Hadalin pa je pustil odličen vtis s prvim časom slalomskega finala. Ko bo izboljšal še visoko štartno številko, se bo tudi on bržčas spogledoval z odrom za zmagovalce. Osamljena jezdeca v ekipi za tehnične discipline, ki sta tokrat poskrbela za najboljši osebni rezultat na domači preizkušnji, se razvijata – Kranjec v asa, Hadalin v vrhunskega tekmovalca.

Z zahtevno vitranško strmino, ki kot ostro merilo vselej izlušči največje zvezdnike prihodnosti, pa je rastel tudi prvi mož tega športa Marcel Hirscher. Prelomnico kariere je dosegel prav v Podkorenu pred desetletjem s premiernimi stopničkami v karieri.

Zanimivo je, da je sezono prej na mladinskem svetovnem prvenstvu v slalomu zaostal za takrat najbolj obetavnim slovenskim smučarjem Maticem Skubetom, ki je osvojil naslov ... Avstrijec, ki je odtlej v svetovnem pokalu 57-krat zmagal, osvojil tri olimpijske kolajne in sedem odličij na svetovnih prvenstvih, si je tokrat v Kranjski Gori zagotovil rekordni sedmi veliki kristalni globus zapored. Potrdil je tudi mali lovoriki v tehničnih disciplinah. Nastopom, ki so na meji možnega, se včasih čudi celo sam. Ritem, ki ga obvlada na smučišču in pri drugih obveznostih, je občudovanja vreden.

Ob prvem uspehu v Kranjski Gori leta 2008 je deloval še nekoliko negotov vase – na novinarski konferenci je denimo govoril izključno v nemščini, njegove izjave so prevajali. A se je hitro izoblikoval v mladeniča z odločno držo. Spretno krmari med domačimi in tujimi mediji, njihovo številčnostjo, njegove zbranosti ne zmotijo niti intervjuji večer pred tekmo, na kateri napada zmago in mali globus. Hirscher je profesionalec od glave do pet, ki točno ve, kaj zmore in kaj hoče.

Tudi Žan Kranjec se zaveda svojih sposobnosti. Na vprašanje, če si je ogledal olimpijsko kolajno Žana Koširja ali Jakova Faka, je dejal, da bi si raje nekega dne ogledoval svojo. A v hipu dodal, da se šali. Ko bo naredil še zadnji preskok do šampionske drže, bo izginila tudi skromnost pri izrekanju največjih ciljev. Če ima postavljene temelje in možnosti, da jih uresniči, naj mu ne bo »po slovensko« nerodno. Nič namreč ni narobe z odkrito ambicioznostjo. V našem prostoru jo pogosto še kako manjka.