Za samozavest pred Roglo je drugo mesto dovolj

Lackenhof – Stotinka je zmanjkala slovenskemu deskarju na snegu Roku Marguču, nekdanjemu slalomskemu svetovnemu prvaku, do druge zmage v svetovnem pokalu. V velikem finalu paralelnega veleslaloma v Avstriji ga je za par centimetrov ugnal Švicar Nevin Galmarini, čeprav je bil Celjan tik pred ciljem v prednosti.

Vseeno je tudi drugo mesto – zanj so to prve stopničke po predlanskem marcu – odlična popotnica pred skorajšnjima vrhuncema sezone: domačo tekmo na Rogli in OI v Južni Koreji. Da je bila mera polna, je Marguč v polfinalu odpravil Žana Koširja, ki se je po dolgotrajnih težavah s hrbtom preizkusil šele tretjič in drugič končal v četverici. Tokrat mu je v neposrednem dvoboju z rojakom dobro kazalo, v finišu pa opazno zmanjkalo moči.

»Ravno ob pravem času! Po dveh zelo mukotrpnih letih, ko nisem več vedel, koliko še lahko izvlečem iz sebe, je to odličen rezultat, plod kakovostnih zadnjih treningov na Rogli. Ves dan je šel po načrtih, že v kvalifikacijah je bil rezultat zelo spodoben, nato sem le še stopnjeval. S stotinko, ki mi je zmanjkala v finalu, se ne obremenjujem, saj je tudi drugo mesto odličen dosežek. Je pa res, da je krivda, da nisem zmagal, izključno moja. Na ciljni strmini me je odneslo prenizko, v zadnja vrata sem prišel preveč neposredno. Del, ki se mi je v vseh prejšnjih nastopih dneva dobro posrečil, se mi v finalu ni, a nič zato,« je bil po tekmi prešerno razpoložen Marguč.

Trener Izidor Šušteršič je bil z videnim zadovoljen, a ne v celoti: »Občutki so mešani – Rok in Žan super, glede na treninge tudi pričakovano, nisem pa zadovoljen z Glorio Kotnik, Timom Mastnakom in Juretom Hafnerjem, ki so ostali brez izločilnih bojev. Štejejo številke. V slehernem nastopu moraš pokazati vse, kar znaš, sicer ti ne pomaga nič. Vsako novo prizorišče je svojevrsten stres, toda če veš, kaj počneš, in če si v formi, to ni ovira. V tukajšnjih razmerah, ki niso bile tipične zimske, temveč spomladanske, je odločal tudi servis, Dare Centrih je odlično opravil delo.«

Deskarji so se podali v neznano, saj Lackenhof tekem najvišje ravni še ni gostil. Prav zato se je Marguč med božičnimi prazniki odločil dvakrat preizkusiti prizorišče, »kar mi je koristilo, saj proga ni strma, je pa tehnično zahtevna.« V finalu je, čeravno je imel možnost izbire proge in je bila modra dokazano hitrejša, izbral rdečo. Zakaj? »Treba je osvetliti celotno zgodbo. V kvalifikacijah je bila modra proga mnogo hitrejša, zato so pred finalnimi boji ena od vratic na rdeči premaknili za 30 cm, da bi zmanjšali razliko (slovenski trener je na to odločitev želel podati pritožbo, a so ga zavrnili, op. p.). Nisem vedel, koliko bo ta poteza vplivala na čas. Ker sva oba z Nevinom pred finalom zmagala na rdeči progi, sem jo izbral tudi za finale,« je pojasnil odločitev.