Žan bi moral pod nož, a ni prepričan, da je to rešitev

Slovenski deskar na snegu Žan Košir bo zaradi težav s hrbtom izpustil začetek nove sezone. Želja nastopiti na Rogli.

Objavljeno
10. december 2015 00.39
Slovenski deskar na snegu Žan Košir.Tržič,21,11,2015[deskanje,sneg,prvak]
Špela Robnik
Špela Robnik
Ljubljana – Konec tedna na uvodni tekmi svetovnega pokala paralelnih disciplin v Carezzi ne bo vodilnega deskarja prejšnje sezone in branilca vseh treh kristalnih globusov. Po peklenskem poletju težav s hrbtom, ki se jih še vedno ni otresel, je Žan Košir te dni vendarle sprejel odločitev, da je vrnitev med vratca še preveč tvegana.

Ob koncu prejšnje, tako uspešne sezone je bilo zanj nepredstavljivo, da ga ne bi bilo na štartu prve tekme v naslednji. A ko so ga pozno spomladi začele mučiti hude bolečine v nogi in ledvenem delu hrbta, o katerih je na glas spregovoril šele v zadnjem času, se je naenkrat zdelo nemogoče, da se vrne. Počasi se je postavljal na noge, okreval je bolje od pričakovanj, se telesno okrepil, se vrnil na sneg in spet upal, da lahko še pravočasno nadoknadi izgubljeno. S tem namenom je delal in se s tem tudi aktiviral, a naposled si je moral natočiti čistega vina in si priznati, da še ni dovolj dobro pripravljen za tekme.

»Odločitev je padla po pogovoru s številnimi posamezniki, ki imajo izkušnje in že veliko let delajo v športu. To niso bili le tekmovalci, temveč denimo tudi Janez Kocijančič in zlasti tisti, ki vame vlagajo. Povedal sem jim, da bom težko začel sezono in vsi so bili nekako enotni, da naj bom pameten, da naj se ne izpostavljam in da je najbolj pomembno to, da ostanem cel in naj si ne poslabšam zadeve,« je pojasnil 31-letnik. Vsega tega se je sicer sam že dobro zavedal, a vseeno čutil neko dolžnost, da nastopi, se spraševal, kako naj to sporoči, kaj bodo rekli ljudje. Imel je veliko dvomov, toda zdaj, ko je odločitev sprejel, mu je veliko lažje pri srcu. »Če bi jaz komu svetoval, bi mu gotovo rekel, naj niti slučajno ne gre na tekmo. Ampak ko si sam v tem položaju ... Odločaš se na podlagi nekih čustev, ne le dejstev.«

Rešitev za težave je iskal na marsikaterem naslovu, a nihče od zdravnikov mu ni znal dati natančnega pojasnila, zakaj so se težave sploh pojavile in kako jih odpraviti. Magnetna resonanca kaže na to, da stanje ni dobro, svetujejo mu operacijo, a ni nujno, da mu bo ta pomagala, pravi. »Če bi bil navaden pacient, bi me takoj poslali pod nož, odpravili težavo kot avtomehaniki. Toda za zdaj jim ne zaupam toliko in dokler bom negotov, bom počakal. Te težave so kot vulkan. Dokler spi, je dobro, ko pa 'butne' ven ...« je še razmišljal Košir, ki ga bolečine v hrbtu spremljajo že dobro desetletje. Po operaciji ukleščenega živca leta 2009 bi bil vsak poseg še toliko bolj tvegan.

Vseeno pa je imel najboljši slovenski deskar tudi nekaj razlogov za optimizem. Na treningu se je prepričal, da je vseeno še lahko hiter. »Poskusil sem deskati z nekaterimi našimi fanti in videl, da so celo počasnejši od mene. Tudi zato so me mikale prve tekme. Znanje je v meni, očitno je to kot vožnja s kolesom. Tisti, ki me gledajo in ne vedo, da imam težave, morda sploh ničesar ne opazijo. Tudi ko se gledam na posnetku, si mislim, da vse dobro izgleda. A ni pravega občutka. Če bi bil 'mašina', bi se gnal toliko časa, dokler mi ne bi odpadle noge. Ker pa vem, da nekaj s telesom ni dobro, me to omejuje, ne dovoli mi dalje,« je opisal.

Sobotni veleslalom v Carezzi bo tako minil brez vodilne majice, teden dni za tem je na sporedu še slalom v Cortini d'Ampezzo. Koširjev naslednji cilj je, da se morda v pravo formo vrne do domače tekme na Rogli konec januarja. Celotne sezone ne želi izpustiti, četudi je tudi to ena od možnosti: »Ne bom se ustavil in obstal. Vrnil se bom v fitnes in skušal čim bolj okrepiti svoje telo. Do Rogle je še devet tednov in lahko se toliko izboljšam. Veliko je čejev, vidim možnost, da se vrnem, ne bi pa želel podpisati pogodbe, s katero bi jamčil svoj nastop. Pomembno je, da sem aktivno vpet v te stvari, da nadaljujem. Ali je to pametno, bo pokazal čas. Vsak dan poskusim iti do meje, do katere si upam. Samo od sebe se ne bo nič izboljšalo. Toda s temi težavami se naučiš živeti.«