Že sedmič zapored nepremagljiv

Ko je norveški biatlonski kralj Ole Einar Bjørndalen v svoji športni panogi podiral rekord za rekordom, v domovini pa dosegel priljubljenost dotlej nedotakljivih asov smučarskega teka, se je zdelo, da bo še dolgo treba čakati na takšne podvige v biatlonu. A zdaj mejnike podira Francoz Martin Fourcade. Včeraj je že sedmič zapored dvignil veliki kristalni globus.

Že ko je pred osmimi leti začel svojo zmagovito pot, prvič je namreč na najvišji stopnički stal v Kontiolahtiju na Finskem pozimi 2010, je bil deležen posebne pozornosti poznavalcev biatlonskega športa. Resda je pred njim v nizu kristalne globuse pobiral tudi rojak Raphael Poiree, a v Franciji se pač zato z izjemo njegovih najbližjih ni kdo kaj prida zganil. Kar zadeva šport, je pač to dežela nogometa, ragbija, rokometa, kolesarstva, juda in še česa, biatlon so poznali le največji zanesenjaki blizu meje z Nemčijo, da so lahko na TV programih sosednje države spremljali dogajanje iz Ruhpoldinga, Anterselve, s Holmenkollna ali z naše Pokljuke.

Po njegovi zaslugi tekma tudi v Franciji

»Vem, kako sem bil vesel, če sem ujel prenose biatlonskih tekem. Tako sem si hitro našel vzornike in se še bolj zagnano lotil športa, nad katerim me je sicer sprva navdušil starejši brat Simon,« je že večkrat, tudi v tej olimpijski sezoni, poudaril vodilni biatlonec zadnjega desetletja, po čigar zaslugi je tudi Francija začela namenjati pozornost smučarjem s puško. Tako vneto, da so jo pri mednarodni zvezi končno zapisali v koledar tekem za svetovni pokal, za to zadnjo decembrsko tekmo, prav v običajnem pokljuškem terminu, pa so razprodali vse vstopnice.

Že takrat, torej v prvem tekmovalnem mesecu olimpijske sezone, je napovedal jasno kandidaturo za novi kristalni globus. Dolgo je s francoskim šampionom vztrajal norveški adut Johanhnes Thingnes Bø, na koncu le ni zdržal izjemne tekmečeve ravni, tako da je bilo že pred prihodom na finale sezone v Tjumen povsem na dlani: na vrhu skupne razvrstitve bo spet Martin Fourcade.

Zanj bo ta zima kajpak posebna, ker je dvema zlatima kolajnama iz Sočija 2014 dodal še tri olimpijske naslove v Pjongčangu, v zasledovanju, skupinskem štartu in mešani štafeti, seveda pa včeraj na razglasitvi ne bi bil tako nasmejan, če mu ne bi podeljevali vseh mogočih nagrad tudi za svetovni pokal. Tako je bil najboljši prav v vseh posamičnih razvrstitvah, na prizorišču pa so dobri ruski poznavalci biatlona ploskali ob spoznanju o tem, da je že sedmo zimo zapored najboljši v skupnem seštevku. Prav tako kot Marcel Hirscher med alpskimi smučarji.

Najuspešnejši francoski olimpijec

V prihajajočih dneh se bo športnik, ki bo 10. septembra praznoval 30. rojstni dan, v domačem Llagonnu, kraju pod pirenejskimi vršaci, posvetil spremljevalki Helene in hčerkama Manon in Ines, rojstna dneva obeh sta prav ob simboličnih datumih. Prva ga bo, in sicer svoj tretji, praznovala tako kot oče 10. septembra, Ines pa je upihnila prvo svečko pred tremi dnevi, ko si je bil najuspešnejši francoski olimpijec (»Kar nisem mogel verjeti, ko sem ob slovesu s Pjongčangom prebral ta podatek in se obenem spomnil, koliko imenitnih športnikov smo že imeli.«) že na jasnem, da mu rekordni sedmi zaporedni globus ne more več uiti.

Potem ko je bil v sobotnem finalu sezone nepremagljiv, je v včerajšnjem skupinskem štartu, obenem tudi sklepni predstavi sezone, zasedel le 19. mesto, kar je bila zanj sploh edina uvrstitev v tej zimi zunaj najboljše deseterice. Tokrat za konec ni bil tako zbran kot ponavadi, na strelišču je zgrešil štirikrat, a seveda se je prav ob svoji deseti obletnici prvega nastopa v karavani svetovnega pokala, marca 2008 na Holmenkollnu, z veseljem ozrl k vsem dosežkom zadnjih tednov in mesecev. Obenem se je priljubil tudi prirediteljem in številnim obiskovalcem tekme v Tjumnu, ko je dejal, da bi se rad s svojimi velikim tekmecem Antonom Šipulinom nazadnje pomeril na olimpijskem prizorišču v Pjongčangu. Tam pa vodilnega ruskega biatlonca ni bilo, ker je ostal v skupini tistih športnikov, ki po vseh dopinških zapletih okrog prejšnjih iger v Sočiju, niso dobili povabila MOK za letošnje igre.

Sicer pa se je Fourcade vselej odlikoval po izjemno profesionalnem pristopu k športu, ki mu poskuša slediti tudi naš Jakov Fak. A Francoz je z vsem svojim spremljevalnim štabom že sedmo sezono zapored nepremagljiv. Tako za prvega slovenskega junaka te smučarske zime kot tudi tekmece iz precej bogatejših in tradicionalno uspešnejših biatlonskih dežel.