Inovacija mora biti všečna pa tudi smiselna

Radovednost je Jureta Berka privedla do tega, da je že kot najstnik v domači garaži proizvedel svoj prvi nosilec za bidon iz karbonskih vlaken.

»Zanimalo me je, kako so izdelki iz karbona narejeni, povezovali so kemijo, modelarstvo, strojništvo, razmišljal sem, kako bi lahko stvari na kolesu izboljšal,« je začetke danes uspešne poslovne poti opisal nekdanji kolesar. Iz njegovega udejstvovanja v športu je izšla poslovna ideja, ki ga je na koncu zelo hitro povlekla s poti poklicnega kolesarja.

Nekaj časa je peljal po teh tirih: profesionalno se je ukvarjal s kolesarstvom, študiral strojništvo in se ukvarjal s poslom. »Treba se je bilo odločiti. Če bi videl realno možnost, da bi lahko uspel, kot so zdaj nekateri moji vrstniki, ki so res vrhunski poklicni kolesarji, bi najbrž vztrajal. Videl sem drugo pot in vedel, da se moram pravočasno usmeriti nanjo. Najslabše bi bilo, če bi energijo trošil na treh koncih, vse bi bilo obsojeno na propad,« je opisal Jure Berk in poudaril, da svoje odločitve niti malo ne obžaluje.



Z Andražem Vehovarjem, nekdanjim vrhunskim kanuistom, ki je tudi že imel izkušnje s kompoziti in s katerim ju je povezovalo navdušenje nad kolesarjenjem, sta ustanovila skupno podjetje za proizvodnjo lahkih, tehnološko dodelanih kolesarskih sedežev za najzahtevnejše kupce. V sedmih letih sta z njimi prodrla že na 60 trgov po vsem svetu, zaposlujeta osem sodelavcev.
 

Začetki podjetja v Berkovi garaži

V osrčju podjetja so od vsega začetka kolesa in karbonska vlakna, saj je karbon edini primeren material za doseganje čim nižje teže, je pojasnil Jure Berk, ki ga mnogi poznajo po tem, da mu je uspelo izdelati kolo, težko vsega 3,9 kilograma. A takšni izzivi so zdaj za podjetje bolj posamični projekti, kakor tudi izdelava koles po meri, kar je bila specialnost Andraža Vehovarja.

»Kolesa za točno določenega kupca in po njegovih merah smo res izdelovali, a od tega se poskušamo oddaljiti, čim bolj se hočemo usmeriti v serijsko proizvodnjo. Za izdelke po meri je trg premajhen, cena izdelka pa je brutalno visoka. Samo okvir je vreden okrog 10.000 evrov. Na koncu je za podjetje to prevelik napor za premajhen učinek,« je povedal Vehovar.

Berk pa je poudaril, da podjetje, ki je prešlo z garažnega butičnega izdelovanja na serijsko proizvodnjo, lažje obvladuje stanje kot pa z unikati. Sta inovatorja, a nekje je treba postaviti meje. »Izdelati je mogoče marsikaj, a to ni nujno tudi najbolj smiselno,« je Jure Berk pojasnil, zakaj energije ne želita usmerjati v to, da bi težo kolesa še zmanjšala.



»Lahko bi ponudili še lažje, vendar bi bila cena previsoka, kupcev pa premalo. Na takšnih temeljih ne bi bilo odgovorno postavljati proizvodnje, raje imamo izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki so bolj dostopni, kot pa da bi delali za posamezne stranke,« je poudaril, Vehovar pa je spomnil, da so nekje tudi meje varnosti.
 

Stavijo na serijsko izdelane vrhunske sedeže

Tako v podjetju Berk Composites zdaj stavijo na serijsko izdelane kolesarske sedeže iz karbonskih vlaken. Vse drugo so bolj projektni posli, vsi pa so povezani z osrednjim materialom, karbonom, ter njihovo ciljno skupino kolesarjev.

»Edini produkt, ki smo ga še imeli v proizvodnji, a smo ga že pred časom umaknili, so bili kolesarski čevlji. Z razvojem nismo dovolj hitro dosegli točke, ko bi trgu lahko ponudili novost, oziroma nismo bili zadovoljni s tistim, kar smo naredili. Tako da nam ni preostalo drugega, kot da smo ustavili izdelavo,« je pojasnil Vehovar, a trud v inovacijo vlagajo še naprej.

Kot je napovedal, računajo, da bodo s partnerji še letos trgu predstavili rezultate dela, do konca leta pa bodo lansirali tudi kolesa.


 

Produkt kupijo oči, tehnična inovacija ni dovolj

Kako pravi čas prepoznati, da je neki projekt slepa ulica, in ga vsaj začasno opustiti, postaviti na stranski tir? Vsak produkt ima neki življenjski cikel, je dejal Andraž Vehovar, vsake toliko časa moraš strankam ponuditi nekaj novega, osvežiti izdelek. Če tega ni, potem druge možnosti kot zamrznitev projekta ni, je prepričan.



»Produkt tako ali tako kupijo oči. Zato mora biti všečen, samo tehnična inovacija ni dovolj ali pa je prodaja preskromna. S prvim sedežem, ki sva ga ponudila na trgu, sva zadela žebljico na glavico, tako da smo imeli že na začetku lep uspeh, potem sva paleto sedežev širila, predvsem tako, da sva jih prilagajala različnim tipom uporabnikov,« je povedal.

Tudi moda je pomembna, pa je dodal Berk, konkurenca je huda in izdelek mora zajeti vse od najnovejših tehničnih trendov do dizajna. Zelo hitro se je treba prilagajati. Ko sta na trg poslala prvi izdelek, je bil edinstven in najlažji na svetu, zdaj pa trg postaja zasičen, konkurenca se je prilagodila, sledila ideji o vpeljevanju karbonskih vlaken v proizvodnjo.
 

Od profesionalcev do najzahtevnejših kupcev

Ne glede na to so njuni izdelki med profesionalnimi kolesarskimi zvezdniki zelo zaželeni. Nekateri so jih uporabljali tudi mimo svojih sponzorskih pogodb, česar sta po Vehovarjevih besedah še posebno vesela, saj to pomeni, da so želeli uporabljati njihov sedež ne glede na denar.

Strinjata se z doc. dr. Janezom Vodičarjem s fakultete za šport in predstojnikom inštituta za šport na fakulteti, ki je pred kratkim za Delo pojasnil, da opremljevalci vrhunskih športnikov računajo predvsem na prodajo blagovne znamke posameznikom, ki veljajo za rekreativno-tekmovalne športnike. To so tisti, ki kupujejo najnovejšo opremo, najsodobnejšo tehnologijo, veliko pozornost namenjajo načinu treninga in skrbi za prehrano – v resnici živijo življenje vrhunskega športnika, le da hodijo tudi v službo in imajo družinsko življenje.



»Pri vsakem začetku je treba pridobiti pozornost končnih kupcev, narediti preboj na tem področju. Ni dovolj samo tehnološko izdelati produkt, ampak ga je treba tudi spraviti na trg. Tu je pomoč profesionalnih tekmovalcev dobrodošla,« je poudaril Vehovar.

Znali bi narediti tudi hokejske palice, ampak ...

Berk pa je razložil, da najzahtevnejši neprofesionalni športniki razumejo uporabo nekega izdelka v poklicnem športu kot jamstvo za kakovost. Kot je priznal, je k njunemu prodoru pripomoglo, da sam izhaja iz kolesarstva in je bil poklicni kolesar. »Če ne bi bili iz te stroke, ne bi točno vedeli, kako se lotiti določene stvari, saj je panoga zelo specifična. Verjetno bi znali izdelati tudi zelo kakovostne hokejske palice, ampak niti ne poznamo športa, kako deluje, niti nas ne bi opazili,« je razmišljal.

»Niti ne vemo, koga bi morali poklicati in predstaviti idejo,« ga je dopolnil Andraž Vehovar, ki je opozoril tudi, da zgodba njunega podjetja sovpada s prodorom slovenskega kolesarstva. Na svetovni ravni niso uspešni samo tekmovalci, ampak delujejo tudi številni športni direktorji, maserji, fizioterapevti. »Koncentracija Slovencev v tem športu je zelo velika glede na velikost države,« je poudaril.

»Na začetku skupne poslovne poti sem Juretu rekel, da bo najin uspeh, ko ljudje ne bodo kupovali sedežev zaradi lahkosti, ampak zaradi uporabnosti in udobja. Pomembno je združiti uporabnost, udobje ter vrhunsko tehnologijo in lahkost sedežev,« je dodal Andraž Vehovar, ki se čudi, da so v kolesarstvu začeli tako pozno uporabljati karbon, saj ta velja za edini primeren material za doseganje čim manjše teže izdelka.


 

Karbon z zamudo v kolesarstvo

V veslanju so karbonske čolne vozili že davno pred tem in ne predstavlja si, da bi uporabljali kateri drug material. »Sam sem se z uporabo karbona srečal v 80. letih in v začetku 90. let, ko sem oblikoval čolne za takrat največjega svetovnega proizvajalca za veslanje iz Nizozemske,« je pripomnil Vehovar, ki ga je v kolesarski posel pripeljala ljubezen do tega športa.



Ko končaš športno profesionalno kariero, se pojavi veliko pomanjkanje telesne aktivnosti. S tem športom se je srečal bolj po naključju in se našel v njem. V nasprotju s politiko, kjer je leto dni deloval kot predstavnik za stike z mediji za eno od političnih strank. »Politika ni bila zame. Ko sem kot prvi športnik v Sloveniji vstopil na to področje, mi je takratni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič dejal, da me bo to spremljalo do konca življenja.

To je bilo že pred skoraj 20 leti in kaže, da je imel prav,« se je nasmehnil Vehovar, ki je sicer po izobrazbi doktor kemije, Jure Berk pa je strojnik. Strinjata se, da med nekdanjimi profesionalnimi športniki podobna izobrazba ni pogosta. Tisti, ki so dlje časa aktivni, imajo manj časa in možnosti za to, sta dejala.
 

Dan potem

»Na splošno se po koncu športne kariere hitro lahko pojavi težava v povezavi s poklicno potjo. Če si predolgo vpet, ugotoviš, da so tvoji sodelavci, konkurenti, lahko že desetletje na delovnem mestu in imajo s tega stališča veliko konkurenčno prednost pred teboj. To je težko izničiti. V vsaki službi si na začetku vajenec. Sam sem kariero kar hitro končal, nekateri so bili presenečeni.

Ampak sem čutil, da si v veslanju ne bom mogel zagotoviti eksistence, saj je to komercialno manj zanimiv šport. V kolesarstvu, denimo, bi si jo lahko prej, vendar je treba vedeti, da se s športom ukvarjajo desettisoči ljudi, uspe pa zelo redkim. Tveganje za prihodnost, ki ga nosi športnik, je zelo veliko,« je pojasnil Vehovar.



Poudaril je, kako pomembno je, da profesionalni športniki že v času kariere razmišljajo o dnevu po tem. »Življenje se s tem, ko športno kariero končaš, ne konča, ampak se po navadi šele začne,« je opozoril.
 

Strast je ključ do uspeha

Vzporednice med profesionalnim športom in podjetništvom so, se strinjata sogovornika. »Kot športnik stalno razmišljaš o tem, kaj boš naredil, da to ne bo vplivalo na nekaj drugega v tvojem življenju, in v podjetništvu je enako. O službi tudi sanjaš. Saj bi lahko odklopil, ampak tega ne narediš, ker si tako vajen od prej,« je pojasnil Jure, Andraž pa je poudaril strast.

»V športu ne poznam nikogar, ki je uspel in se je z njim ukvarjal zaradi zaslužka. S strastjo prideta popolna predanost in človekov angažma pri določeni aktivnosti. Ena najpomembnejših stvari, ki se jih naučiš pri športu, je sprejemanje odločitev. V enem samem nastopu se odločiš stokrat in tega nihče ne more storiti namesto tebe.

To narediš v hipu, in ko se odločiš, tudi prevzameš odgovornost. V podjetju je enako. Odgovoren moraš biti do sebe, do zaposlenih, do podjetja,« se strinjata podjetnika, ki v prihodnosti načrtujeta razširitev palete izdelkov: »Iz karbonskih vlaken je mogoče narediti celo paleto proizvodov za kolesarstvo, pokriti želimo celoten asortiment, od koles v standardnih številkah, sedežev, čevljev, obročnikov … Vse, razen oblek, in to za ciljno skupino, ki jo imamo zdaj.«