»Ambasadorji bodo s svojimi trajnostnimi, inovativnimi in pametnimi rešitvami bistveno pripomogli k večji prepoznavnosti Slovenije kot tehnološko razvite, ustvarjalno naravnane in zelene države, h gradnji njene pozitivne podobe ter promociji stabilnega in naprednega poslovnega okolja,« so pred nekaj dnevi sporočili iz Spirita.
Med izbranimi ambasadorji, ki segajo na področje športa, so podjetje Akrapovič, ki je razvilo visokotehnološki in ultralahki izpušni sistem za motocikle; Alpina s tekaškim čevljem, prvim v karavani svetovnega pokala, ki ne uporablja materiala PVC in diha; Nordijski center Planica z inovativnim pristopom k spreminjanju pasivnega preživljanja prostega časa v aktivnega in arhitekturnim dosežkom trajnostne gradnje; Elan z inovativno zložljivo turno smučko.
Elan je leta 2017 za zložljivo smučko prejel tudi nacionalno nagrado GZS za inovacije, leta 2019 pa sta enako priznanje prejeli podjetji Highfly za električno desko, ki se dvigne nad gladino vode, ter Paeyball za večnamensko mizo za športno zabavo, trening in aktivnosti, je povedal Aleš Ugovšek, ki na zbornici pokriva področje tehnološkega razvoja in inovativnosti.
»Poleg uporabe novih materialov je pri inovacijah v športu zelo pogosta integracija pametnih naprav in senzorjev, vedno pogostejša je uporaba 3D-vizualizacije, obogatene in navidezne resničnosti,« je povzel smeri inoviranja v svetu. Opozoril je, da v zvezi s športom ne smemo pozabiti še na posredno povezavo z inovacijami iz drugih industrij, na primer v prehrani in napredni tehnologiji.
Glavna motivatorja: zdravje in dobro počutje
»Treba se je zavedati, da so inovacije tudi v športni industriji pomembne,« se je vabilu na pogovor odzval doc. dr. Janez Vodičar s fakultete za šport in predstojnik inštituta za šport na fakulteti.
Prispevek športne industrije gospodarstvu
Po navedbah evropske platforme za inovacije v športu Epsi športna industrija k ustvarjeni bruto dodani vrednosti v EU prispeva med 1,8 in tremi odstotki, po grobi oceni neposredno in posredno zagotavlja okrog osem milijonov delovnih mest v EU, kar je dobre tri odstotke vseh.
Eurostatova primerjava za leti 2018 in 2013 kaže opazno povečanje prispevka športne industrije k zaposlenosti v večini držav članic EU. V Sloveniji imamo z 0,6-odstotnim deležem zaposlenih neposredno v tej panogi še veliko priložnosti – smo pod povprečjem EU in daleč od skandinavskih držav. V športni industriji je, denimo, zaposlenih 1,6 odstotka vseh delovno aktivnih Švedov.
Po navedbah evropske platforme za inovacije v športu Epsi športna industrija k ustvarjeni bruto dodani vrednosti v EU prispeva med 1,8 in tremi odstotki, po grobi oceni neposredno in posredno zagotavlja okrog osem milijonov delovnih mest v EU, kar je dobre tri odstotke vseh.
Eurostatova primerjava za leti 2018 in 2013 kaže opazno povečanje prispevka športne industrije k zaposlenosti v večini držav članic EU. V Sloveniji imamo z 0,6-odstotnim deležem zaposlenih neposredno v tej panogi še veliko priložnosti – smo pod povprečjem EU in daleč od skandinavskih držav. V športni industriji je, denimo, zaposlenih 1,6 odstotka vseh delovno aktivnih Švedov.
Glavna motivatorja inovacij v športni industriji sta zdravje in dobro počutje, poudarja Janez Vodičar, pri čemer se razvija tako oprema, ki jo uporabljamo za vadbo, kot pristopi in metode vadbe, oboje pa prinaša boljše rezultate in/ali boljše počutje. »Spreminjanju našega načina dela se mora prilagoditi način gibanja.
Zdaj vemo, da moramo med sedenjem na delovnem mestu večkrat vstati, narediti nekaj počepov, se sprehoditi, ko smo še delali drugače, so bile potrebe drugačne. Velik pomen ima tu ergonomija,« je Vodičar opozoril na eno od področij razvoja in s tem povezane priložnosti.
Inovativni pristopi v športu so na zelo visoki ravni. Športni menedžment je pomemben del športne industrije in napredek tu je izjemen – predvsem v organiziranosti, športnem marketingu itn. Pri temeljnem inoviranju pa se športna znanost srečuje z velikim izzivom, saj je zanj na voljo čedalje manj finančnih sredstev.
Uspešnost športnika = uspešnost opremljevalca
Inoviranje se v podjetjih dogaja na dveh ravneh: v povezavi z vadbo za zdravje in ko gre za vrhunski šport. »Splošna javnost je čedalje bolj aktivna in inovativni pristopi uporabe so usmerjeni predvsem v motivacijo. V vrhunskem športu pa inovatorje žene dejstvo, da ima športnik, ki ima le za kratek čas dostop do najsodobnejše tehnologije ali znanja, veliko konkurenčno prednost pred drugimi.
Tu je zelo pomembno uvajanje novih metod trenažnega procesa, ki pa morajo biti prilagojene športniku glede na njegovo pripravljenost, značilnosti ter opremo, ki mu je na voljo. »Če nekdo nima puške, ki je ergonomsko prilagojena njegovemu telesu, ne bo mogel uspešno streljati,« je bil nazoren sogovornik. Pojasnil je, da opremljevalci izdelujejo opremo za vsakega vrhunskega športnika posebej, da izjemno veliko vlagajo v materiale, nove modele, ker je uspešnost vrhunskega športnika zelo pomembna za nadaljnjo prodajo blagovne znamke.
Športna industrija ne more preživeti neposredno z vrhunskim tekmovalcem, ampak s prodajo posameznikom, ki veljajo za rekreativnotekmovalne športnike. »To so lahko udeleženci tekaškega maratona. Kupujejo najnovejšo opremo, najsodobnejšo tehnologijo, veliko pozornost namenjajo načinu treninga in skrbi za prehrano – v resnici živijo življenje vrhunskega športnika, le da hodijo tudi v službo in imajo družinsko življenje. To je niša, zaradi katere športna industrija in njen inovativni del preživita,« pojasnjuje Janez Vodičar.
Zato je tistim, ki so v tržno manj zanimivih športih oziroma za seboj nimajo rekreativnega športa, težko. Tipičen primer so smučarski skoki: Slatnar je prejel nagrado za inovacijo kombinacije smučarske vezi in čevlja, a težko preživi. Tako kot bi proizvajalci naprav za fitnes, če ne bi neprestano inovirali.
PREBERITE TUDI:
Inovatorji veliko stavijo na velike športne prireditve, na katerih predstavijo veliko inovacij, sodelujejo pa vsi opremljevalci, tudi naša Alpina, pravi sogovornik. Na teh dogodkih so v polnih zasedbah, pripravljeni, če tekmovalca kar koli na opremi zmoti, ga žuli, mu ne ustreza. »Pridejo, pogledajo, kaj lahko naredijo na kraju samem. V vrhunskem športu se te izboljšave, ne moremo jim reči inovacije, dogajajo vsak dan, iz tekme v tekmo.«
Zanimive slovenske inovacije
V Sloveniji nimamo proizvajalcev zimske športne opreme, ugotavlja Vodičar. Kot pripomni, Slovenci s svojimi vrhunskimi športniki izjemno veliko pomagamo z znanjem in sposobnostmi pri razvoju opreme. Sam sodeluje pri razvoju ročaja palice za smučarski tek, v katerega bodo namestili senzorje za merjenje različnih parametrov in tako spremljali energijske izgube med tekom. »To je pomemben produkt, ker ljudje čedalje več tečejo na smučeh in še več bodo, saj je to eden od najbolj zdravih športov,« je prepričan.
S športno industrijo se ukvarja veliko vrhunskih športnikov po koncu kariere in marsikdo se lahko pohvali z inovativnostjo. Sogovornik posebej omeni Andraža Vehovarja, ki izdeluje vrhunska kolesa po naročilu, kolesarja Jureta Berka, ki je inoviral najlažje certificirano kolo, ki tehta manj kot štiri kilograme.
Zatem pa še Petro Majdič, ki je prodorna na področju team buildinga, Brenta LaRueja, ki je Slovenijo zastopal na olimpijskih igrah v Londonu, ima svoje zagonsko podjetje in sodeluje pri raziskavah o koronavirusu, ter družini Tepeš in Debeljak, ki sta se ukvarjali s šivanjem skakalnih dresov.
ZABELEŽITE SI NOV DATUM
Medijska hiša Delo je Delov poslovni center (DPC) obogatila s športno-poslovno kampanjo Šport kot posel, ki jo bomo zaradi trenutnih razmer v Sloveniji in po svetu namesto maja sklenili 8. septembra 2020 v hotelu Radisson Blu Plaza v Ljubljani s konferenco, na katero smo povabili vodilne menedžerje, ki nam bodo predstavili svoje uspešne športne projekte.
Medijska hiša Delo je Delov poslovni center (DPC) obogatila s športno-poslovno kampanjo Šport kot posel, ki jo bomo zaradi trenutnih razmer v Sloveniji in po svetu namesto maja sklenili 8. septembra 2020 v hotelu Radisson Blu Plaza v Ljubljani s konferenco, na katero smo povabili vodilne menedžerje, ki nam bodo predstavili svoje uspešne športne projekte.
»Svetovni trg je zdaj preplavljen s športnimi aplikacijami, ki uporabnikom omogočajo vse od načrtovanja, izbiranja trenažnega procesa do primerjanja z drugimi. Rekreativni kolesar lahko prevozi progo, ki jo je Primož Roglič, in se primerja z njim,« Janez Vodičar pojasni, da je na področju aplikacij trenutno največ inovacij.
»Ne smemo pa pozabiti tudi na športni turizem, kjer je s spremembami v našem načinu preživljanja dopusta veliko priložnosti za inoviranje. Narediti pa moramo tudi ustrezne korake, da bomo znali izkoristiti priložnosti, ki jih za podporo vrhunskemu športu ponuja umetna inteligenca,« sklene Janez Vodičar.