Tiskane izdaje
Spremembe zakonodaje naj bi državi omogočile poplačilo 200 milijonov dolarjev dolga, ki zapade 30. septembra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Gre za zadnjo potezo administracije predsednice Cristine Kirchner v pravnem boju z manjšo skupino upnikov, ki niso hoteli privoliti v prestrukturiranje njenega dolga po bankrotu leta 2001. V letih po bankrotu je 93 odstotkov upnikov privolilo v zgolj 30-odstotno poplačilo nominalne vrednosti obveznic in podaljšanje časovnega obdobja poplačil. Argentina je dogovore z upniki dosegla v letih 2005 in 2010.
A dva ameriška hedge sklada, NML Capital in Aurelius Capital Management, ki sta poceni kupila argentinske obveznice v vrednosti 1,3 milijarde dolarjev, nista privolila v prestrukturiranje. Svoje sta zahtevala na ameriškem sodišču, ki jima je julija letos prikimalo in Argentini naložilo, da sklada poplača v celoti. Ker je država to zavrnila, je pristala v delnem bankrotu.
Z novo zakonodajo so argentinski poslanci plačilne obveznosti države iz naslova prestrukturiranega dolga prenesli iz New Yorka, kjer so bile podvržene ameriškemu pravu, v Buenos Aires ali Pariz. S tem so sicer ravnali v nasprotju z mnenjem ameriškega sodnika, da bi bil premik plačil zunaj ZDA nezakonit. Da bi ustvaril pritisk na banko, je sodnik Thomas Griesa celo zamrznil 539 milijonov dolarjev, ki jih je Buenos Aires položil na račun v banki Bank of New York Mellon z namenom poplačati upnike.
Hedge skladi, ki jih Argentina označuje za mrhovinarske, so že napovedali, da bodo v ZDA izpodbijali novo argentinsko zakonodajo. Griesa pa je podjetjem, ki bi Argentini pomagale obiti njegovo odločitev, zagrozil s sankcijami.
