Tiskane izdaje
Ponoči je pred časnikarji nastopil le Cipras. Govoril je o konstruktivnih namerah evropske komisije in nadaljevanju razprav v prihodnjih dneh.
Čas je dramatičen. Atene bi morale že jutri vrniti IMF več kot 300 milijonov evrov, v prihodnjih dveh tednih v treh obrokih še 1,3 milijarde. Skupno morajo do konca avgusta vrniti IMF in ECB devet milijard evrov.
Že neplačilo enega obroka bi lahko sprožilo potres, ki bi pripeljal do grškega bankrota in v skrajnem scenariju izstopa iz območja evra.
»Ne skrbite,« je po večurnem srečanju in večerji z Junckerjem glede jutrišnjega plačila povedal Cipras. Po enem od scenarijev bi Grčija lahko povezala vse junijske obroke vračil IMF v en sveženj in ga plačala po sporazumu z upniki konec meseca. Grški notranji minister Nikos Vucis je konec maja zatrdil, da nimajo denarja za junijska plačila IMF.
Scenarij povezovanja obrokov v sveženj se imenuje zambijski, saj je podoben model pred več desetletji uporabila Zambija. Neplačilo obveznosti do IMF je v njegovi zgodovini redek pojav. Po podatkih AFP bi se Grčija v primeru neplačila pridružila državam, ki obveznosti niso plačale med vojno (Jugoslavija, Afganistan, Irak ...) ali med hudimi političnimi pretresi (Haiti).
Kako daleč je še do vsebinskega sporazuma med upniki in Ciprasovo vlado, je še povsem negotovo. Kljub več optimizma in govorjenju, denimo francoskega predsednika Françoisa Hollanda, da je do sporazuma le še nekaj dni, sta strani na več straneh še daleč vsakasebi. Atene so sicer pripravile svoj načrt reform, navdušenja upnikov nad njim ni.
Upniki so na začetku tedna zasnovali svoj načrt ukrepov in reform, ki bi jih Grčija morala sprejeti v zameno za nadaljnjo finančno pomoč. Cipras je v Bruslju zavrnili njihovi zahtevi po višjem DDV za energijo in rezanju dodatkov na najnižje pokojnine. Po drugi strani bodo varčevalni cilji za grško vlado – glede na položaj že tako niso realistični – ublaženi.
Po pisanju Wall Street Journal naj bi po kompromisu zahtevani primarni proračunski presežek (v njem se ne upoštevajo stroški obresti za dolg) letos znašal le en odstotek BDP. Nato bi se do leta postopoma zviševal na 3,5 odstotka. Po veljavnem sistemu, sprejetem v času bivše vlade, bi presežek v letošnjem letu moral znašati tri odstotke in prihodnje leto že 4,5 odstotka.
Danes popoldne bodo o položaju v pogajanjih z Grčijo razpravljali visoki uradniki članic z evrom.
