Tiskane izdaje
Bruselj – Da bi se grška tragedija v prihodnjih dneh še razpletla brez katastrofe grexita, bi moral premier Aleksis Cipras narediti vratolomen korak, ki bi utegnil biti v nasprotju z referendumsko voljo Grkov.
Sporočilo Atenam na vrhu voditeljev članic območja z evrom v noči na sredo je bilo nedvoumno. Ciprasu je bil postavljen še en rok: jutri mora ponuditi sistem strukturnih in varčevalnih ukrepov, s katerimi bi lahko zadovoljil želje posojilodajalk. To naj bi bila podlaga za pogajanja o tretjem rešilnem programu, s katerim naj bi v očeh upnikov omogočila gospodarsko okrevanje in neodvisnost od pomoči. Kako se bo enačba izšla, ni jasno. »Sem pesimist,« je glede razpleta v prihodnjih dneh ocenil visok diplomat EU.
Atene so pri evropskem kriznem mehanizmu ESM že uradno zaprosile za triletni program pomoči, ECB in evropska komisija jo bodo proučile, a čakajo še na konkretne predloge ukrepov. Pogoj za odobritev solidarnostne pomoči iz ESM je ocena, da kriza v Grčiji ogroža finančno stabilnost celotne denarne unije ali njenih članic. V prošnji za pomoč ESM grška vlada obljublja takojšnje (na začetku prihodnjega tedna) sprejetje in izvajanje ukrepov na davčnem in pokojninskem področju. Tako bi si lahko zagotovila kratkoročno pomoč za prihodnje mesece.
Iz katerega vira bi se lahko financirala kratkoročna pomoč in kolikšen bi bil njen obseg, še ni jasno.
Da bi sploh lahko stekla, bi moral biti najprej zakoličen dolgoročen program. V njem morajo biti po zahtevah upnic na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel predvideni tako stare reformne zaveze, ki jih Grčija ni uresničila, kot tudi še drugi ukrepi, saj bi Grčija v novih, težjih okoliščinah dobila tretji rešilni program. V soboto bodo predlogi in ocena institucij predvidoma na mizi finančnih ministrov območja z evrom.
Kaj natančno nameravajo ponuditi v Atenah, bo jasno predvidoma danes, ko bo grška stran poslala svoje predloge. Cipras je v evropskem parlamentu med drugim povedal, da bi se v Grčiji morali znebiti predčasnega upokojevanja. To je bila ena od tem v pogajanjih s tremi institucijami, preden se je Cipras odločil za prekinitev pogajanj in referendum. Upnice želijo temeljito reformo pokojninskega sistema, ki je po deležu v BDP s 16 odstotki najdražji v Evropi. Poleg urejanja javnih financ so ključne zahteve še reforme sistema DDV, trga dela, administracije ...
V prošnji Grčija ni navedla natančnega zneska želene pomoči. Ko so prejšnji teden prvič napovedali prošnjo za (dveletno pomoč), so navedli 29 milijard evrov. Po drugi strani je IMF v petek objavil oceno, po kateri bi v prihodnjih treh letih potrebovala več kot 50 milijard. Če bi bil do konca še enega usodnega roka, vrha EU v nedeljo, dosežen kompromis, bi Grčija takoj potrebovala več milijard evrov kratkoročne pomoči, s katerimi bi se rešila pred finančnem zlomom. Novi finančni minister Evklid Cakalotos v prošnji ESM omenja krhek bančni sistem in pomanjkanje likvidnosti.
Članice zavračajo grške želje po odpisu dolgov, ker bi po besedah Merklove pomenil neposredno financiranje druge članice v nasprotju z lizbonsko pogodbo. V evropski komisiji imajo pripravljene že vse podrobne načrte za grexit, vključno s človekoljubno pomočjo. »Sam sem proti njemu, a ga ne morem preprečiti, če grška vlada ne bo naredila tega, kar se od nje pričakuje,« je po vrhu povedal njen Jean-Claude Juncker. Se je pa francoski premier Manuel Valls odločno postavil po robu grexitu, ki da bi bil poraz za Evropo in bil imel tudi negativne geopolitične učinke.
