Črni petek, kibernetični ponedeljek in slab december

Britanski trgovci v pričakovanju množičnega navala tudi letos znižujejo cene.

Objavljeno
26. november 2015 19.28
Jure Kosec
Jure Kosec

Britanci bodo letos na razprodajah, ki se začenjajo prav danes, po ocenah analitikov zapravili rekordnih 1,9 milijarde funtov. Tako imenovani črni petek predstavlja začetek predpraznične nakupovalne sezone, hkrati pa velja za enega od nakupovalnih vrhuncev leta, ko največje trgovske verige na Otoku in specializirane trgovine močno spustijo svoje cene. Večina ljudi temu primerno prilagodi svoje nakupovalne navade in se v trgovine poda takrat, ko so nakupi najugodnejši.

Dvomljivi vpliv črnega petka

Letos ni bilo nič drugače: bolj ko se je približeval črni petek, bolj se je zmanjšalo število trgovcev, ki so v primerjavi z letom prej beležili povečano prodajo. Razlog za to so potrošniki, ki večje nakupe odložijo do razprodaj, saj vedo, da bodo s tem najverjetneje privarčevali vsaj nekaj denarja. Po ocenah analitikov iz finančne družbe Visa bodo Otočani letos precej presegli lanski rekord, ko so v trgovinah v 24 urah skupaj zapravili 1,75 milijarde funtov.

Toda vsi nad konceptom ekstremnega nižanja cen, skoncentriranega le na en dan v novembru, niso navdušeni. Velike trgovske verige so razdeljene glede tega, kako črni petek vpliva na njihove rezultate, medtem ko nekatere izmed njih po pisanju Financial Timesa skrbi, da ima navada, uvožena iz Združenih držav Amerike, negativen vpliv na predbožično poslovanje.

Črni petek je v Veliko Britanijo prišel šele pred petimi leti, zahvaljujoč ameriški spletni trgovini Amazon. Promocije, ki so se pojavljale na njeni spletni strani, so se iz leta v leto povečevale in privabljale vse več kupcev. Leta 2013 so črni petek na svoj koledar uvrstile tudi običajne trgovske verige in specializirane veleblagovnice, ki so ponujale različne popuste – od časovno omejenih promocij do odprodaje zalog po principu, kdor prvi pride, prvi melje. V zadnjih nekaj letih se povečuje predvsem število nakupov, opravljenih po spletu. Po napovedih analitikov bodo Otočani danes zapravili 721 milijonov funtov iz svojih naslanjačev ali medtem ko bodo opravljali delovne obveznosti. Če k temu prištejemo še 629 milijonov funtov, ki jih bodo zapravili 30. novembra, na tako imenovani kibernetični ponedeljek (»cyber Monday«), bo vrednost spletnih nakupov tudi letos presegla prodajo v trgovinah in trgovskih centrih, predvideno na 1,2 milijardi funtov.

Upor trgovin in kupcev

Nakupovalne mrzlice ne bo pokvarila niti odločitev nekaterih največjih trgovcev, da na črni petek ne bodo nižali cen oziroma se bodo razprodaj lotili na drugačen način. Med uporniki sta trgovski verigi ASDA in Tesco, trgovine z oblačili Primark in Jigsaw ter veleblagovnice John Lewis. Nekateri od njih bodo akcije in razprodaje poskušali razdeliti na daljše časovno obdobje, v upanju, da se bodo s tem izognili ponovitvi lanskih poslovnih rezultatov, ko je črni petek negativno vplival na dobiček, decembrska rast poslovanja pa je bila najnižja od začetka finančne krize.

Črni petek ne postaja nepriljubljen le med trgovci, nasprotuje mu tudi veliko kupcev. Vsaj tako kažejo raziskave zadovoljstva, ki jih je opravila ASDA in na podlagi katerih bojkotira največji nakupovalni dan v letu. Stranke so bile po besedah vodstva družbe, zelo jasne, da nočejo biti talci razprodaj, omejenih na dan ali dva.

Po drugi strani se pri ASDI hočejo izogniti ponovitvi lanskih izgredov in pretepov v njihovih supermarketih, ko so nekateri obiskovalci razprodaje vzeli nekoliko preveč resno. Medtem ko večina trgovcev črni petek še vedno dojema kot nekaj, čemur se ne da izogniti, strokovnjaki odločitev ASDE opisujejo kot pogumno potezo, zaradi katere jo utegnejo kupci nagraditi z večjo zvestobo.