Tiskane izdaje
Bruselj – Grožnja deflacije, ustavljeno gospodarsko okrevanje in razmeroma velika brezposelnost so glavne značilnosti evrskega območja šest let po izbruhu svetovne finančne krize.
Tako kot pred dvema letoma, ko je z napovedjo, da bo naredil vse za rešitev evra, ustavil poglabljanje dolžniške krize, je v bitki s težavami spet prevzel glavno vlogo predsednik ECB Mario Draghi. Z novo dolgoročno operacijo Frankfurt ponuja poceni posojila bankam za kreditiranje podjetij. Oktobra bodo sledili zgledu ameriške centralne banke in začeli kupovati vrednostne papirje s terjatvami (razvpite ABS) do podjetij in obvezniških papirjev (»covered bonds«), ki so jih izdale finančne ustanove. Obrestna mera ECB je z 0,05 odstotka že tako skoraj na ničli.
Ko je Draghi v ponedeljek popoldne v evropskem parlamentu pred člani odbora za denarne zadeve zagovarjal politiko ECB, je prst uperil v vlade članic. »Pogumne strukturne reforme in večja konkurenčnost podjetij so ključa do boljšega poslovnega okolja,« je povedal. To da je pot do več naložb in večjega povpraševanja po posojilih. Brez reform da monetarne in fiskalne spodbude nimajo velikega učinka. Državam z omejenim fiskalnim manevrskim prostorom je svetoval nižje davke in manjše izdatke.
Cilj novih ukrepov, s katerimi se frankfurtska ECB giblje na robu svojega mandata (po mnenju kritikov je že šla čez postavljene meje), je spodbuditi kreditiranje gospodarstva, pospešiti gospodarsko rast in preprečiti deflacijsko spiralo. Novi ukrep zagotavljanja injekcij bankam z ugodnimi dolgoročnimi je imel v prvi fazi le zmeren učinek. Od razpoložljivih 400 milijard evrov so banke naročile le 82,6 milijarde. Pričakovanja pred nadaljevanjem operacije decembra so sicer res boljša, a celoten znesek najbrž ne bo porabljen.
Kot vzrok za razmeroma nizko stopnjo zanimanja bank za štiriletna poceni posojila (0,15-odstotne obresti) je navedeno nezadostno povpraševanje podjetij po njih v kriznih državah. Sam Draghi je pred parlamentarci majhno zanimanje bank povezal s stresnimi testi bančnega sektorja območja evra, ki bodo objavljeni pred uradnim začetkom centraliziranega nadzora 120 večjih evrskih bank 4. novembra. Uvedbo nadzora pri ECB je označil za največji korak v gospodarski integraciji po uvedbi evra.
Evrske bolezni se ne zdravi s termometrom
»V našem mandatu smo pripravljeni uporabiti še več nekonvencionalnih instrumentov,« je glede bitke z nevarnostjo deflacije in krhko gospodarsko rastjo pred evropskimi parlamentarci napovedal predsednik ECB Mario Draghi.
Z novimi ukrepi za bitko s tveganjem za daljše obdobje nizke inflacije naj bi se bilančna vsota ECB zvišala za okoli 700 milijard evrov na raven z začetka leta 2012 (2500 milijard), ko je bila dolžniška kriza na vrhuncu. Predvsem napoved nakupovanja vrednostnih papirjev s terjatvami (ABS) je kočljiva, saj imajo nizek ugled in so povezani z izbruhom svetovne finančne krize pred šestimi leti. Ker Mario Draghi napoveduje, da bodo že tako kupovali le varne papirje, se dvomljivci sprašujejo, kdo bo odkupoval papirje z bolj tveganimi terjatvami, ki najbolj bremenijo bilance evrskih bank.
Kritiki opozarjajo, da bo ECB z nakupovanjem (slabih) terjatev, s katerim hoče oživiti posojilno dejavnost, dobila značilnosti kakšne slabe banke. Predsednik najvplivnejše evrske centralne banke, nemške Bundesbank, Jens Weidmann, je v zadnjem Spieglu ocenil, da so mir na finančnih trgih in rekordno nizke obresti za evrske države le varljivo zatišje. »Termometra ne smemo zamenjati z boleznijo,« so zapisali v hamburškem tedniku. Ukrepi navdušijo trge, a vplivajo le na simptome, ne na vzroke krize.
Weidmann opozarja na nevarnost varljivega zatišja, saj se z njim zmanjšuje pritisk na vlade, naj izpeljejo nujne reforme. Če jih ne bo, po njegovem mnenju investitorji lahko hitro spet spremenijo oceno tveganj. Pri zadnjih ukrepih gre po mnenju Weidmanna v skrajnem primeru tudi za neposredne injekcije denarja v gospodarstvo. To v temeljih spreminja denarno politiko ECB, še trdi Weidmann. V Bundesbank ocenjujejo, da je verjetnost nevarne deflacije majhna, saj je nižja inflacija posledice poceni energije in surovin.
Logika ECB pri odločitvi o nakupu ABS in kritih obveznic je: z ukrepanjem bodo trgi z njimi spet oživeli. Tako bodo banke razbremenjene terjatev in bodo laže odobrile več posojil. »Z novimi ukrepi ne bomo povečali tveganj, ampak le razširili bilančno vsoto ECB,« je Draghi pojasnjeval evropskim poslancem. Številni med njimi so hoteli slišati, kaj bodo v Frankfurtu konkretno naredili za bitko z brezposelnostjo, višjo rast, več investicij.
V očeh Draghija je položaj nedvoumen. Investicije v evroobmočju so po deležu v BDP res najnižje v več desetletjih. Najbolj so odgovorne vlade, ki so v bitki s krizo urejale javne finance po najlažji poti, z zviševanjem davkov in zmanjševanjem naložb. Tiste evrske države, ki v javnih financah nimajo manevrskega prostora, da bi morale na novo odrediti, kako bodo razporejale izdatke, in znižati davke.
ECB in Slovenija
V razmerah, ko se Draghijeva ECB išče vsa možna orožja, da bi odvrnila ponovno grožnjo recesije v Evropi, so se slovenske banke prejšnji teden zelo slabo odzvale na ponudbo 400 milijard evrov skoraj zastonjskih posojil iz Frankfurta. Od vsote, ki jo je ponudila ECB, so namreč skupaj počrpale za pičlih 76 milijonov evrov posojil, kar je slaba tisočinka vsote (82 milijard evrov), ki so jo v septembrski ponudbi ECB počrpale banke z evrskega območja. Vsota, ki smo si jo izposodili iz Frankfurta, je smešno nizka tudi v primerjavi s skupno vrednostjo posojil - gre za slabih 29 milijard evrov -, ki jih imajo zdaj slovenske banke v svoji aktivi. In še ena zanimivost: velike domače državne banke, na primer NLB, NKBM in Abanka teh posojil z le 0,15-odstotno obrestno mero sploh niso uporabile, sta se pa avkcije ECB udeležili Unicredit Slovenija in Sberbank - ki sta obe v tuji lasti.
Slovenske banke že v kratkem čaka še več bližnjih srečanj z ECB: 17. oktobra bodo znani rezultati stresnih testov evropskih sistemskih bank - iz Slovenije so v pregled vključene NLB, NKBM in Unicredit Slovenija. Morebitna nova zahteva po dokapitalizaciji NLB in NKBM bo še dodaten izziv za novega finančnega ministra Dušana Mramorja. Že 4. novembra pa bo začel veljati eden od stebrov bodoče bančne unije, enotni nadzorniški mehanizem (ENM). Vanj bodo vključene vse centralne banke v članicah evrskega območja, torej tudi Banka Slovenije. ECB bo na ta način prevzela odgovornost za nadzor vseh bank v ENM, s čimer naj bi se zmanjšala možnost za ponovitev bančnih kriz. Skupaj z lokalnimi centralnimi bankami bo neposredno nadzorovala od 120 do 150 sistemsko pomembnih bank, centralne banke pa bodo še naprej nadzorovale manj pomembne banke (v evroobmočju jih je več kot šest tisoč), vendar bo ECB imela pravico, da kadarkoli pristopi k nadzoru vsake od bank iz evrskega območja. ECB bo s tem dobila velika nova pooblastila: poleg nadzorniških nalog bo namreč tudi izdajala in odvzemala dovoljenja bankam za opravljanje finančnih storitev. Med drugim bo lahko tudi pri nas razrešila člane uprav bank, kar pomeni, da bo vsaka bančna uprava kjerkoli v evrskem območju nadzorovana neposredno iz Frankfurta. Za zdaj še ni znano, katere sistemsko pomembne banke iz Slovenije bodo prešle pod neposredni nadzor ECB.
