Tiskane izdaje
Svet Evropske centralne banke (ECB) kljub okrepljeni inflaciji v zimskih mesecih ni spreminjal denarne politike. Ključna obrestna mera za območje z evrom tako ostaja pri nič odstotkih, sprememb ni niti pri programu odkupovanja obveznic. Trgi bodo zdaj pozorni na besede predsednika ECB Maria Draghija na novinarski konferenci po seji sveta, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Poleg ključne obrestne mere za evrsko območje ostajata nespremenjeni tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank, ki je pri −0,40 odstotka, in obrestna mera za mejno posojanje, ki vztraja pri 0,25 odstotka.
Odsotnost novih odločitev glede obrestnih mer je bila med analitiki pričakovana, prav tako to, da osrednji organ denarne politike v območju z evrom ni posegel v program tako imenovanega kvantitativnega sproščanja.
Svet je tudi danes ponovil, da bodo ključne obrestne mere na sedanji ali nižji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje od trenutka, ko bodo začele centralne banke območja z evrrom zmanjševati obseg odkupljenih obveznic v okviru omenjenega programa.
V okviru tega so imele centralne banke evrosistema konec februarja v lasti nekaj več kot 1394 milijard evrov obveznic javnega sektorja. Skupaj z drugimi instrumenti so odkupile že za skoraj 1698 milijard evrov vrednostnih papirjev.
Svet ECB je program za povečanje količine denarja v obtoku decembra lani podaljšal do najmanj decembra letos, obenem pa se je odločil, da mesečni obseg odkupovanja obveznic z letošnjim aprilom zmanjša z 80 na 60 milijard evrov.
ECB bo program po potrebi nadaljevala še dlje od konca tega leta, vsekakor pa tako dolgo, dokler svet ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Če bodo inflacijski obeti vmes postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljnima dvema odstotkoma, namerava svet velikost programa ali njegovo trajanje spet povečati, so danes znova zagotovili v osrednjem organu centralne banke.
Kritiki ukrepanja ECB že nekaj časa opozarjajo, da nizke obrestne mere najedajo prihranke posameznikov, nadaljevanje odkupovanja vrednostnih papirjev pa lahko privede do škodljivih inflacijskih pritiskov. Dodaten argument imajo v tem, da je inflacija v območju z evrom februarja prvič po štirih letih dosegla dva odstotka in s tem srednjeročni cilj ECB.
A v vodstvu ECB opozarjajo, da gre predvsem za učinek rasti cen energentov in hrane, osnovna inflacija pa je še naprej šibka. Prav tako se gospodarske razmere po evrskih državah kljub solidnim obetom še vedno preveč razlikujejo, da bi ukrepe začeli odpravljati.
Ker v prihodnjih tednih in mesecih sledijo pomembne volitve na Nizozemskem, v Franciji in Nemčiji, analitiki pričakujejo prve signale spremembe smeri politike ECB šele septembra.
Ta pričakovanja naj bi odražale tudi Draghijeve besede na novinarski konferenci po seji sveta, ki se začne ob 14.30, še dodaja STA.
