Tiskane izdaje
Svet Evropske centralne banke (ECB) še naprej vztraja pri stališču, da bodo obrestne mere na sedanji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali nakupi vrednostnih papirjev.
Glede programa odkupovanja obveznic pa v svoji izjavi vztraja, da bo ta v nekoliko zmanjšanem obsegu mesečnih nakupov v vrednosti največ 30 milijard evrov trajal najmanj do septembra oziroma tako dolgo, dokler ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju malo pod dvema odstotkoma.
Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, pa je svet pripravljen povečati velikost programa ali njegovo trajanje. Pred sejo so se pojavljala ugibanja, ali bi svet ECB lahko posegel v to besedilo in s tem nakazal hitrejši umik iz programa, a se to ni zgodilo.
Analitiki sicer pričakujejo, da bo novih nakupov iz omenjenega programa, v okviru katerega so ECB oziroma nacionalne centralne banke območja z evrom do zdaj skupno odkupile za nekaj manj kot 2350 milijard evrov vrednostnih papirjev, proti koncu tega leta vendarle konec.
Spremembo obrestnih mer pa napovedujejo v 2019. Tudi Draghi je januarja ocenil, da vidi zelo malo možnosti, da bi se obrestne mere letos zvišale.
Že nekaj sej sveta ECB sicer mineva v znamenju ugotovitev o trdni in vse širše zasnovani gospodarski rasti v evrskem območju. Inflacija pa še vedno zaostaja za srednjeročnim ciljem ECB, ki je malo pod dvema odstotkoma, in se le počasi krepi. To bo predvidoma potrdila tudi danes objavljena marčna napoved ECB.
Mnenja v svetu ECB glede hitrosti umika so sicer različna, blok tistih članov, ki zagovarjajo hitrejši umik, pa se krepi. Zato bodo vlagatelji tudi danes pozorni na vsako najmanjšo podrobnost v izjavah predsednika ECB na novinarski konferenci po seji sveta glede prihodnjih korakov osrednje denarne ustanove območja z evrom.
