Tiskane izdaje
Bruselj − Zunanji ministri članic Evropske unije so gospodarske sankcije proti Rusiji podaljšali do 31. januarja drugo leto z namenom − kot so zapisali − »celovite implementacije dogovora iz Minska«. Ta med drugim od Moskve zahteva, da svoj vpliv pri upornikih izkoristi za uveljavitev mirovnega sporazuma.
EU je gospodarske sankcije proti Rusiji sprejela po strmoglavljenju malezijskega potniškega letala na vzhodu Ukrajine. Na muhi sankcij se je znašel ruski bančni, naftni in obrambni sektor. Voditelji EU so umik sankcij povezali s spoštovanjem dogovora iz Minska, ki je za kratek čas nekoliko umiril razmere na bojišču, čeprav so tako Kijev kot uporniki dnevno poročali o kršitvah. V zadnjem mesecu pa so se razmere na vzhodu Ukrajine, kjer je od začetka konflikta umrlo več kot 6400 ljudi, znova začele zaostrovati.
Iz ruskega ministrstva so sporočili, da so nad odločitvijo EU razočarani. »Globoko nam je žal, da je mnenje rusofobičnega lobija, ki mu je uspelo doseči odločitev o podaljšanju nezakonitih omejitev, znova prevladalo v EU,« so zapisali v izjavi za javnost.
Zunanji ministri Francije, Nemčije, Ukrajine in Rusije − držav, ki so sodelovale pri sklenitvi dogovora o premirju − bodo o razmerah na vzhodu Ukrajine in morebitnem napredku razpravljali jutri v Parizu.
Evropska unija je sicer že v petek za leto dni podaljšala tudi sankcije proti polotoku Krim, ki ga je kljub mednarodnemu nasprotovanju lani k svojemu ozemlju priključila Rusija. Sveženj sankcij med drugim vključuje prepoved pristajanja evropskih turističnih ladji v krimskih pristaniščih ter prepoved izvažanja določenih tehnologij s področja transporta in telekomunikacij. Na seznamu sankcij (prepoved vizuma in zamrznitev premoženja) ostajajo tudi posamezniki, ki naj bi aktivno pomagali pri odcepitvi polotoka od Ukrajine.
