Evro z zaostankom za dolarjem ostaja druga svetovna valuta

Ljubljana – Evro je za dolarjem druga svetovna valuta, ob tem, da je v 2016 in v začetku 2017 njegova celotna uporaba v svetovnih razmerah rahlo upadla, povečal pa se je njegov delež v mednarodnih deviznih rezervah, kaže študija Evropske centralne banke (ECB).

Lani in v začetku tega leta so na evro in njegovo mednarodno uporabo precej vplivali predvsem nekateri geopolitični, torej neekonomski dejavniki: predvsem so bili to negotovost pred nekaterimi pomembnimi evropskimi volitvami, brexit in izstop Združenega kraljestva iz EU, izid ameriških volitev in ugibanja o politiki nove ameriške administracije itd., ugotavljajo v ECB. Predvsem politična negotovost v pomembnih evrskih državah je vplivala na manjši interes izdajateljev iz neevrskih držav za izdajanje obveznic v evropski valuti, zmanjšal se je tudi transfer evrskih bankovcev v države zunaj evrskega območja.

Sicer pa v Evropski centralni banki stoično poudarjajo, da »mednarodno vlogo evra določajo predvsem tržne sile. Evrosistem niti ne ovira niti ne pospešuje mednarodne uporabe evra«, je v predgovoru k omenjeni študiji o mednarodni vlogi evra zapisal predsednik ECB Mario Draghi.

Ameriški dolar trdno na prvem mestu

Kratka analiza operacij v mednarodnem denarnem sistemu pokaže, da ima v celotnem mednarodnem dolgu evro 22-odstoten delež, kar je skoraj trikrat manj od dolarja (63 odstotkov), v mednarodnih posojilih je njegov delež 21,3 odstotka (dolar vodi z 59 odstotki).

Dolar kot uveljavljena valuta z bistveno daljšo tradicijo je krepko v ospredju tudi pri mednarodnih deviznih rezervah, kjer ima 64-odstotni delež, evro je pri 19,7 odstotka. Po drugi strani pa se evro najbolj približa dolarju kot mednarodno plačilno sredstvo: tu znaša njegov delež kar 31,3 odstotka, dolarjev pa 42,1 odstotka, med drugim kažejo podatki iz analize ECB.

Porasel delež v mednarodnih plačilih

Se pa zadnje čase ugled evra spet povečuje: če je evropski denar prej trpel zaradi politične nestabilnosti v evrskem območju, zdaj spet pridobiva kot resna valuta, zaupanje vanj narašča, porasel je tudi delež evra v mednarodnih plačilih. Ob sicer velikem zaostanku za dolarjem tako evro ostaja druga najbolj uporabljana svetovna valuta v razmerah, ko se postopoma povečujejo deleži netradicionalnih rezervnih valut, je na srečanju z novinarji v Frankfurtu poudaril tudi član izvršilnega odbora ECB Benoit Coeure.

In kako kaže drugim valutam? Na tretjem mestu svetovne valutne lestvice trdno ostaja japonski jen, precej pa zadnja leta – po vključitvi v mednarodno košarico valut SDR v okviru Mednarodnega denarnega sklada – narašča uporaba kitajske valute renminbi. V zadnjih treh letih se je uporaba renminbija pri deviznem trgovanju skoraj podvojila, ugotavljajo v ECB.

Zanimivo je tudi, da britanski funt tudi po brexitu ostaja v igri kot finančna naložba, še več, lani se je njegov delež v mednarodnih deviznih rezervah celo povečal, in sicer s 4,1 na 4,4 odstotka. Združeno kraljestvo je tudi daleč najpomembnejši trg za zunanje transakcije z evrom na deviznem trgu, saj se v tej državi odvije kar 43 odstotkov poslov trgovanja z evrom zunaj evrskega območja.

Zdaj pravi čas za reforme

In kako naprej? Glavna nevarnost za evrsko območje je, da bi se moralo spopasti z naslednjim gospodarskim zastojem brez potrebnih orodij, poudarja Coeure. Zdaj namreč evrsko gospodarstvo pospešuje svojo rast predvsem s pomočjo podpore denarne politike. Vendar pa se bo brez reform rast prej ali slej ustavila. Zato je zanj ključnega pomena, da se evrsko območje pripravi za prihodnje šoke s povečanjem fiskalnega manevrskega prostora, najbolj zadolžene evrske države pa bi morale izkoristiti zdajšnji zasuk navzgor za konsolidacijo svojih javnih financ.