Tiskane izdaje
Frankfurt − Svet Evropske centralne banke (ECB) deluje na predpostavki, da Grčija je in bo ostala članica evrskega območja, je poudaril predsednik ECB Mario Draghi in zavrnil komentiranje nedavnih izjav nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, ki razburil z domnevami, da bi bil za Grčijo boljši vsaj začasni izhod iz evra.
Po vrsti »pozitivnih stvari, ki so se zgodile« ECB odgovarja na prošnjo grške centralne banke in bo za teden dni pomembno okrepila nujno likvidnostno pomoč tej državi za 900 milijonov evrov. Ta vsota, s katero bodo pri ECB povečali dosedanjo nujno likvidnostno pomoč Grčiji (Ela), za državo tik pred stečajem morda ni velika, svet ECB pa Grčiji zdaj vendarle obljublja postopno vračanje k normalnosti, če bo vlada uresničila obljube evrski skupini in svojim upnikom. Odločitev premiera Aleksisa Ciprasa, da kljub referendumu pristane na pogoje upnic in drugih evrskih držav, se bo očitno izplačala.
Zaradi še vedno nizke rasti in visoke brezposelnosti v evrskem območju bi morala biti politika centralne banke podprta s strukturnimi reformami v državah članicah, je tudi poudaril Mario Draghi. S tem je potrdil svoje prepričanje in prepričanje večine sveta ECB, da lahko evropska centralna banka državam članicam le zagotavlja čas, za izboljšanje položaja pa morajo s strukturnimi reformami poskrbeti same. Reforme po njegovem prepričanju prinašajo rast, družbeno pravičnost, zdržno državno potrošnjo in finančno stabilnost. Po Draghijevem prepričanju bi morala prihodnost prinesti tudi odločne korake k večji integraciji.
Predsednik ECB Mario Draghi je tudi zavrnil očitke, da njegova ustanova Grčiji ni pomagala z dovolj likvidnosti. Pojasnil je, da so Grki največ denarja s svojih bančnih računov dvignili januarja zaradi negotovosti pred volitvami in takoj po njih, in ECB je v skladu s temi dogajanji tudi povečala likvidnost, podobno se je dogajalo junija. Po njegovem prepričanju nihče ne zanika grške potrebe po zmanjšanju dolga, vprašanje pa so metode, s katerimi bi to lahko dosegli.
Kapitalske kontrole bo treba odpraviti tako, da se bodo izognili navalu na banke, je še povedal Draghi, in poudaril, da to lahko naredi le grška vlada. Predsednik ECB ima tudi informacije, da bo Grčija v ponedeljek poplačala milijardne obveznosti do njegove ustanove in tudi tiste do mednarodnega denarnega sklada.
ECB ne spreminja obrestnih mer
Evrske obrestne mere ostajajo na rekordno nizkih 0,05 odstotka za ključno obrestno mero, 0,30 odstotka za mejno posojanje in minus 0,20 odstotka za deponiranje presežne vrednosti.
Pri Evropski centralni banki bodo nadaljevali z velikopoteznimi nakupi obveznic evrskih držav in drugih vrednostnih papirjev v višini šestdesetih milijard evrov na mesec vse do konca leta 2016 ali do doseženih inflacijskih in drugih ciljev. Če bo potrebno, bo svet ECB uporabil »vse ukrepe, ki jih ima na voljo«, je povedal predsednik ECB Mario Draghi in s tem potrdil svoje prejšnje napovedi, da bo njegova ustanova naredila vse za ohranitev skupne evropske valute.
Obljuba postopne normalizacije
Današnje zasedanje sveta Evropske centralne banke Grčiji prinaša obljubo postopne normalizacije, trnova pot, na katero se je po dogovoru v Bruslju odpravil grški ministrski predsednik Aleksis Cipras, se bo morda vendarle izplačala. Postopnost napovedane finančne normalizacije sicer kaže, da bodo v Frankfurtu, evrskih prestolnicah in v Washingtonu, kjer deluje Mednarodni denarni sklad, natančno opazovali obnašanje v Atenah, tudi v najbolj kritični Nemčiji pa je poleg še vedno glasnih zahtev za vsaj začasen izhod Grčije iz evrskega območja slišati tudi zahteve po solidarnostni pomoči. Za zdaj o tem govorijo šele vidni ekonomisti, a se v ozadju kakofonije z Grčijo povezanih dogodkov že kažejo obrisi nove politike: če bo grška vlada uresničila svoje obljube in se držala dogovorov, ji bodo tudi drugi prišli naproti. »V Grčiji za zdaj nimamo boljšega partnerja od Aleksisa Ciprasa,« zdaj menijo celo nemški konservativni komentatorji.
Z nadaljevanjem velikopoteznega nakupovanja državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev ter z vztrajanjem pri rekordno nizkih obrestnih merah bo ECB še naprej spodbujala tudi razvoj cen in drugega v vsem evrskem območju. Kot je Mario Draghi poudaril tudi tokrat, pa morajo za strukturne reforme poskrbeti v državah članicah.
