Tiskane izdaje
Berlin − Svet ECB je na svojem neapeljskem zasedanju evrske obrestne mere pustil na septembrski rekordno nizki ravni, zato pa je predsednik Mario Draghi razburil z naznanitvijo nakupov zasebnih dolgov pri evrskih bankah.
Evropska centralna banka (ECB) bo nakupe »preprostih in razvidnih« s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev in kritih obveznic začela v letošnjem četrtem četrtletju, zadnjih že v drugi polovici tega meseca, in jih nadaljevala najmanj dve leti. Po prepričanju frankfurtskih bančnikov bo takšen ukrep pomagal h končanju kreditnega krča in banke spodbudil k podeljevanju novih posojil za podpiranje gospodarskih dejavnosti. To naj bi pomagalo h gospodarski rasti in manjšanju brezposelnosti, ki je v mnogih evrskih državah še vedno svkrb vzbujajoča, posredno pa tudi k višanju zdaj komaj 0,3-odstotne inflacije. Zaradi nje je svet ECB, tokrat na zasedanju v italijanskem Neaplju, evrske obrestne mere pustil na 0,05 odstotka za ključno obrestno mero, 0,30 odstotka za mejno posojanje in minus 0,2 odstotka za deponiranje presežne vrednosti.
Kljub velikemu olajšanju za evrske banke je Mario Draghi »več držav« pozval k zagonu strukturnih reform, torej k izboljšavam na trgih proizvodov in delovne sile ter izboljšanju poslovnega ozračja za podjetja. Po njegovem evrske države v proračunski politiki ne bi smele odpravljati že doseženega, ampak nadaljevati uveljavljanje pakta stabilnosti in rasti. »Celovita in dosledna uveljavitev nadzora nad proračunskimi in makroekonomskimi okviri je ključna za krčenje velikega javnega dolga, krepitev potencialne rasti in povečanje odpornosti evrskega območja proti šokom.«
Iz Nemčije plazovi kritik
Kljub takšni analizi pa je pričakovati plazove kritik na Maria Draghija iz krogov, ki verjamejo, da se ECB zdaj spreminja v slabo banko za dolgove evrskih bank in potuho za reformam najmanj naklonjene evrske države. Še posebno nemški kritiki so že pred četrtkovim zasedanjem 24-članskega sveta ECB svarili pred takšnimi ukrepi. »Dolžnost Angele Merkel je, da ustavi Draghijevo nezakonito proračunsko vmešavanje,« v imenu številnih denarnih konservativcev opozarja Hans-Werner Sinn iz münchenskega instituta Ifo. S premoženjem zavarovani vrednostni papirji so zanj potencialno nevarni, saj gre pogosto za kredite bankrotiranih kupcev nepremičnin.
Celo deflacija, ki se je boji ECB, po prepričanju nemških kritikov ni nevarnost za južno Evropo, ampak pogoj za vračanje konkurenčnosti. Sinn verjame, da Draghi v denarni politiki ne bi šel tako daleč brez tihe privolitve najpomembnejših evropskih politikov z nemško kanclerko Angelo Merkel vred. Ker je nemško ustavno sodišče pomoč centralnih bank proračunom evrskih držav že razglasilo za nezakonito, lahko po njegovem mnenju zdaj toži vsak nemški državljan. Draghija takšni napadi puščajo hladnega, na četrtkovi tiskovni konferenci je poudaril, da ima ECB kljub velikopoteznim ukrepom v minulih mesecih na voljo še več denarnih ukrepov, če bodo presodili, da jih skupna evropska valuta potrebuje.
