Tiskane izdaje
Ljubljana − Ameriška centralna banka Federal Reserve je šele drugič v zadnjih desetih letih dvignila referenčne obrestne mere, tokrat jih je zvišala za 0,25 odstotka, na raven med 0,5 in 0,75 odstotka. A ker ameriško gospodarstvo zdaj hitro raste, je pričakovati še več dvigov dolarskih obrestnih mer v 2017, kar bo izziv tudi za ECB in evro.
Federal Reserve, skrajšano Fed, ki ga vodi predsednica Janet Yellen, je po dvodnevnem zasedanju soglasno povlekel potezo, ki so jo pričakovali finančni trgi in investitorji. Ker pa je povišanje minimalno − v slengu finančnih trgov gre za »golobljo«, ne pa »jastrebovsko« potezo, ameriško gospodarstvo pa se še naprej pregreva, analitiki pričakujejo več manjših, postopnih dvigov obrestnih mer v prihodnjem letu.
To je zdaj potrdil tudi Fed. Prejšnji scenariji za prihodnje leto so vključevali dva, zdaj pa je govor o že treh možnih dvigih Fedovih referenčnih obrestnih mer v 2017 in 2018. Po predvidevanjih Federal Reserve je pričakovati nadaljnje zviševanje ključne referenčne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer na 1,375 odstotka v 2017 in na 2,125 odstotka v 2018.
Ameriška centralna banka je sicer zdaj zvišala tudi napoved rasti ameriškega BDP v prihodnjem letu, in sicer na 2,1 odstotka. Na drugi strani se bo hitreje od pričakovanj zniževala tudi brezposelnost.
Dolar in dejavnik Trump
Fed je svoje obrestne mere zvišal prvič po lanskem decembru. Takrat je odbor za odprti trg pri Fedu (FOMC) prvič po padcu Lehmana 2008 zvišal referenčno obrestno mero za 0,25 odstotka. Finančni trgi zdaj v podtonih Fedove odločitve pospešeno iščejo možne namige in napovedi o vplivu prihodnje Trumpove ekonomske politike, davčnih rezov in napovedanega ambicioznega, tisoč milijard dolarjev težkega infrastrukturnega programa na gospodarsko rast, zaposlovanje in inflacijo.
Medtem ko Evropska centralna banka (ECB) pri svoji denarni politiki in obrestnih merah zasleduje le en cilj, gibanje stopnje inflacije na ravni blizu, a pod dvema odstotkoma, pa Fed poleg stabilnih cen upošteva še drugi cilj, polno zaposlenost. Ameriški BDP je v tretjem četrtletju porasel za kar 3,2 odstotka, daleč največ v zadnjih dveh letih.
Zaradi ugodnih gospodarskih in zaposlitvenih kazalnikov na drugi strani Atlantika so finančni trgi in analitiki pričakovali, da bo Fed podražil denar in s tem preventivno preprečil pregrevanje gospodarstva. »V ZDA se brezposelnost približuje zgodovinskemu dnu, medtem ko se inflacija zvišuje, zlasti zaradi povečevanja plač, kar vodi v večjo potrošnjo in gospodarsko rast. Še pomembneje pa je, da ni več razloga, da bi Fed z nizkimi kratkoročnimi obrestnimi merami subvencioniral banke oziroma velike dolžnike nasploh, saj zaradi gospodarske rasti v zadnjih letih ni več znatnega tveganja globoke recesije,« je za Delo vzroke za Fedovo odločitev pojasnil predsednik uprave NLB Skladi Kruno Abramovič.
Višje obrestne mere Feda po učbeniku pomenijo, da bo močni dolar še močnejši v razmerju do evra. Je pričakovati bližanje pariteti, bo dolar spet vrednejši od evra? »Kratkoročno je to pričakovanje že vključeno v trenutne tečaje. Za gibanje dolarja je torej pomembno, ali bodo dvigi hitrejši ali počasnejši od trenutnih pričakovanj,« meni Abramovič in dodaja, da »dolgoročno to verjetno pomeni krepitev evra, ker bo tudi ECB relativno kmalu iz istih razlogov prisiljena oziroma motivirana v višanje obrestnih mer in se bo tako učinek relativnih sprememb obrestnih mer nevtraliziral.«
Odliv kapitala nazaj v ZDA
In kaj povišane dolarske obrestne mere pomenijo za borze, finančne in druge naložbe ter za evropsko/naše gospodarstvo?
»Višje obrestne mere bodo motivirale varčevalce k prenosu prihrankov iz dolgoročnih obvezniških naložb v delnice kot tudi v kratkoročne vrednostne papirje,« je prepričan sogovornik, ki pričakuje tudi »odliv dela vročega kapitala iz trgov v razvoju nazaj v ZDA in razviti svet. Na splošno pa gre pri dvigu obrestnih mer v ZDA bolj za posledico pozitivnih makroekonomskih novic nasploh, kjer kljub temu velja izpostaviti pospešeno gospodarsko rast in rastočo inflacijo. Normalizacija obrestnih mer tudi v ECB gotovo ne more biti škodljiva za evropsko gospodarstvo, saj v Evropi ni opaziti večjih koristi dolgoletne politike nizkih obrestnih mer (denimo ni kreditne ekspanzije ali dviga stopnje inflacije), tako da bi utegnile rastoče obrestne mere biti celo bolj učinkovite za dosego tega cilja,« še poudarja Kruno Abramovič.
