»Sodobni kapitalizem omejuje demokracijo,« so v nemški reviji Der Spiegel ob grškem referendumu naslovili intervju s »pop zvezdo med filozofi« in »evrocentričnim marksistom« Slavojem Žižkom. Po njegovem prepričanju pri referendumu ne gre za vprašanje o evru ali drahmi in o grškem obstoju v Evropski uniji, ampak o varčevanju ali novih poteh.
»Izbira je med nadaljevanjem EU politike minulih let, ki je Grčijo privedla na rob uničenja in med realističnim novim začetkom, Z novim začetkom je mogoče konkretno predložiti, kako oživiti grško gospodarstvo. Brez njega se bo kriza vedno znova reproducirala.«
Žižek opozarja, da je celo Mednarodni denarni sklad priznal potrebo po širokem odpisu dolgov, pa čeprav priznava tudi »neumne nasvete« z leve strani. »K tem sodi zamisel, da lahko Sirizina vlada mirno tvega »grexit« In kaj potem? To bi vodilo k trideset odstotnemu padcu grške blaginje in grško bedo dvignilo na nov, neznosen nivo. Prineslo bi grožnje nemirov, celo vojaške diktature.«
Slovenski filozof kritizira tiste, ki bi Sirizo raje kot parlamentarno stranko videli kot »grassroots« gibanje, takšno po njegovem prepričanju ne more nadomestiti države. Zavrača tudi kritike, da je Siriza blizu desno nacionalističnim strankam kot francoska Nacionalna fronta, vsa podobnost se po njegovem mnenju konča, ko se začne razprava o beguncih in priseljencih.
V današnjem političnem spopadu gre »za boj za gospodarsko in politično vodilno kulturo v Evropi.« Evropske sile zagovarjajo tehnokratski status quo minulih desetletij, sam pa navaja misli »velikega konservativca« T.S. Eliota o trenutkih, v katerih je le še za izbira med herezijo in nevero.
»To je današnji položaj v Evropi: le nova herezija, ki jo ta čas zastopa Siriza, lahko zaščiti tisto, kar je vredno zaščititi v evropski dediščini: demokracijo, zaupanje v človeštvo, egalitarno solidarnost. V primeru opravka s Sirizo bo zmagala Evropa aziatskih vrednot. Sodobni kapitalizem omejuje demokracijo.«